Planinstvo ima na Slovenskem več kot 130-letno organizirano tradicijo. Začetki segajo v drugo polovico 19. stoletja, pomemben mejnik pa je bila ustanovitev Slovenskega planinskega društva leta 1893. Planinska kultura poleg obiskovanja gora vključuje planinsko vzgojo, urejanje in vzdrževanje poti, delovanje planinskih društev in koč ter prenos znanj o varnem in odgovornem gibanju v gorah. Danes pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje več kot 300 društev z več kot 60.000 člani. Pomemben del planinstva ostajajo prostovoljstvo, medsebojna pomoč in spoštljiv odnos do gorskega okolja.
Med nove enote je uvrščen tudi alpinizem, ki združuje plezanje, gibanje po zahtevnem gorskem terenu, snežno-ledne vzpone in alpinistično smučanje. Slovenski alpinizem se ponaša z dolgo tradicijo in številnimi mednarodnimi dosežki. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije danes deluje 45 alpinističnih odsekov in klubov z več kot 1000 registriranimi aktivnimi člani. Poleg športnega ima alpinizem pomemben kulturni, vzgojni in družbeni pomen, prispeva pa tudi k razvoju gorskega reševanja, vodništva in gorskega turizma.
Velikonočno rágljanje in koline
V register je bilo vpisano tudi velikonočno rágljanje v Tržiču. V času od velikega četrtka do velike sobote, ko cerkveni zvonovi ne zvonijo, se po Tržiču tradicionalno oglašajo ráglje. Šega je v mestu prisotna vsaj od konca 19. stoletja in predstavlja pomemben del lokalne identitete. Tradicija se prenaša med generacijami, danes pa pri rágljanju sodelujejo tako fantje in dekleta kot starejši župljani.
Četrta nova enota so koline, zimska družinska in skupnostna šega, povezana z zakolom prašiča ter predelavo mesa v različne izdelke in jedi. Nekoč so imele pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti gospodinjstev, danes pa predstavljajo predvsem način ohranjanja kulinaričnega znanja, lokalne identitete ter družinskih in sosedskih vezi. Postopki in jedi se med slovenskimi pokrajinami razlikujejo ter odražajo lokalne navade in kulinarično tradicijo.
Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo za kulturo, predloge za vpis posameznih enot pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne dediščine. Z novimi vpisi se ohranjajo in predstavljajo žive tradicije, znanja in prakse, ki se prenašajo iz roda v rod ter bogatijo kulturno raznolikost Slovenije. x ea
