Tudi v teh temačnih in vse krajših dneh se splača dvigniti pogled v nebo. Novembrsko nebo bo namreč sredi meseca popestril meteorski roj Leonidov. Gre pa za enega bolj znanih vsakoletnih meteorskih rojev, ki je ime dobil po ozvezdju Leva, iz katerega se zdi, da prihajajo svetle sledi. Največjo dejavnost naj bi dosegel v nočeh okoli 17. novembra, natančen čas napovedanega maksimuma pa je odvisen od izbranega izračuna. Po napovedi Mednarodne meteorske organizacije (IMO) bo redni maksimum nastopil 18. novembra ob 00.45 po slovenskem času, utrinke bo mogoče opazovati tudi iz Slovenije v primeru, da bo nebo jasno.
IMO objavlja tudi alternativno napoved astronoma Mikhaila Maslova, po kateri bi se maksimum lahko pojavil že 17. novembra ob 17. uri po slovenskem času.
Tudi NASA v svojem mesečnem pregledu ne izpostavlja le ene noči, temveč za opazovanje priporoča zgodnje jutranje ure 17. in 18. novembra, ko Luna že zaide. Zato je smiselno pogledati v nebo v obeh nočeh, ne le ob natančno napovedanem času maksimuma. Leonidi bodo sicer dejavni od 6. do 30. novembra, zato lahko posamezne utrinke opazimo tudi pred vrhuncem in po njem.
Luna bo zašla pred napovedanim maksimumom
Za opazovalce v Ljubljani je pomemben podatek, da bo Luna 17. novembra zašla ob 23.38. To je približno 67 minut pred rednim maksimumom, ki ga IMO napoveduje za 18. november ob 00.45 po slovenskem času. Po njenem zahodu bo nebo temnejše, zato bo lažje opaziti tudi šibkejše utrinke.
Za opazovanje ne potrebujemo teleskopa ali druge posebne opreme. Najbolje je poiskati čim temnejši kraj, čim dlje od uličnih svetilk in drugih virov svetlobnega onesnaženja. Oči naj se na temo privajajo vsaj 20 minut, medtem pa se je dobro izogibati gledanju v svetel zaslon telefona. Utrinki se lahko pojavijo kjer koli na nebu, zato ni treba ves čas gledati neposredno proti ozvezdju Leva.
Koliko utrinkov lahko pričakujemo?
NASA navaja, da lahko Leonidi v idealnih razmerah dosežejo približno 15 meteorjev na uro. To je teoretična ocena za zelo dobre opazovalne razmere, ne zagotovljeno število utrinkov, ki jih bomo videli s posamezne lokacije. Na dejansko število vplivajo svetlobno onesnaženje, oblačnost in drugi lokalni pogoji.
Komet, ki se vrača vsakih 33 let
Leonidi so eden bolj znanih vsakoletnih meteorskih rojev. Ime so dobili po ozvezdju Leva, saj se zdi, da utrinki prihajajo iz njegove smeri. Povzročajo jih drobni delci, ki jih za seboj pušča komet 55P/Tempel-Tuttle. Sonce obkroži približno vsakih 33 let, Zemlja pa vsako leto novembra na svoji poti okoli Sonca prečka pas teh delcev. Ko delci z veliko hitrostjo vstopijo v Zemljino ozračje, se zaradi stika z zrakom močno segrejejo in zasvetijo. Večina je zelo majhnih in v ozračju povsem razpade. Leonidi sodijo med najhitrejše meteorje, saj v ozračje vstopajo s hitrostjo približno 71 kilometrov na sekundo. Nekateri za seboj pustijo svetle sledi, ki lahko ostanejo vidne še nekaj trenutkov po tem, ko meteor izgine.
Občasno lahko Zemlja prečka gostejše dele prašnega toka, ki ga je za seboj pustil komet. Takrat se aktivnost Leonidov močno poveča in nastanejo meteorski viharji. Med najbolj znanimi so bili tisti leta 1833 in 1966 ter v obdobju med letoma 1999 in 2002. Letos takšnega izbruha ne pričakujemo, saj po napovedih Mednarodne meteorske organizacije (IMO) Zemlja ne bo prečkala posebej gostega območja ostankov kometa.
