Ko ljudje pomislijo na Grčijo, si pogosto predstavljajo bele hiše z modrimi okni in kupolami, ki se dvigajo nad Egejskim morjem. Otoki, kot so Santorini, Mikonos, Paros in Naksos, so prav zaradi te značilne arhitekture postali svetovno prepoznavni simboli poletnega Sredozemlja.
Mnogi domnevajo, da modra in bela predstavljata barve grške zastave ali morja in neba. Čeprav se je ta simbolika pozneje utrdila, je bil prvoten razlog za takšno podobo precej bolj praktičen, piše Greek reporter.
Bela barva je pomagala premagovati poletno vročino
Tradicionalne hiše na kikladskih otokih so bile večinoma zgrajene iz kamna. Les je bil na suhih in skalnatih egejskih otokih redek, zato so domačini uporabljali material, ki jim je bil na voljo.
Težava pa je bila v tem, da je bil kamen temnejše barve in je poleti močno vpijal sončno toploto. V času dolgih grških poletij so se notranjosti hiš hitro segrele do skoraj nevzdržnih temperatur.
Prebivalci so zato začeli zidove premazovati z belo apneno mešanico, ki je odbijala sončne žarke in ohranjala notranje prostore hladnejše. Ukrep se je izkazal za zelo učinkovitega, zato se je praksa hitro razširila po otokih.
Bela barva je tako postala predvsem naravna oblika zaščite pred vročino, dolgo pred tem, ko je postala turistična znamenitost.
Epidemija kolere je utrdila tradicijo
Pomembno vlogo pri širjenju bele barve je imela tudi zdravstvena kriza. Leta 1938, v času diktature Joanisa Metaksasa, je Grčijo prizadela epidemija kolere.
Oblasti so prebivalcem ukazale, naj svoje hiše pobelijo z apnom. Takratni beleži so namreč vsebovali apnenec, ki deluje kot močno razkužilo in je pomagal zmanjševati širjenje bolezni.
V obdobju, ko sodobna razkužila še niso bila široko dostopna, je bilo apno ena najbolj učinkovitih in poceni oblik dezinfekcije.
Tako je bela barva postala še bolj razširjena in se dokončno zasidrala v podobo grških otokov.
Zakaj ravno modra?
Čeprav danes modra velja za zaščitni znak grških otokov, nekoč ni bila edina izbira. Na starejših hišah so bila pogosta tudi rdeča, zelena ali rjava polkna in vrata.
Toda modra je sčasoma prevladala predvsem zaradi svoje dostopnosti in nizke cene.
Na otokih so številni prebivalci živeli od ribolova in pomorstva. Ko so pobarvali svoje čolne, jim je pogosto ostalo nekaj modre barve, ki so jo nato uporabili še za okna, vrata in polkna svojih domov.
Modro barvo so pripravljali iz mešanice apnenca in posebnega modrega čistilnega praška, imenovanega »loulaki«, ki je bil v skoraj vsakem gospodinjstvu. Ker je bila izdelava preprosta in poceni, je modra hitro postala najbolj priljubljena izbira.
Vojaška diktatura je barve uzakonila
Današnja podoba kikladskih otokov se je dokončno utrdila v času vojaške diktature, ki je v Grčiji prevzela oblast leta 1967.
Režim je modro-belo kombinacijo razumel kot simbol grškega patriotizma in nacionalne identitete. Leta 1974 so oblasti celo sprejele zakon, ki je prebivalcem na določenih otokih predpisoval uporabo modre in bele barve pri zunanjosti hiš.
Čeprav ta pravila danes niso več tako stroga, se je podoba otokov medtem že močno povezala s turizmom.
Danes bele hiše z modrimi kupolami privabljajo milijone obiskovalcev z vsega sveta. Prav zaradi te značilne estetike so kraji, kot sta Santorini in Mikonos, med najbolj fotografiranimi turističnimi kotički na svetu.
