Biti najvišji človek na svetu se morda sliši kot nenavaden rekord, ki prinaša slavo in pozornost, vendar je življenje turškega velikana Sultana Kösena daleč od lahkotnega. Pri svojih 2,51 metra višine danes le stežka hodi, pogosto uporablja bergle, že nekaj korakov pa mu lahko povzroči bolečine in utrujenost, piše Smart Up News

Njegova telesna višina ni posledica genetike, temveč redke bolezni, imenovane gigantizem. Ta nastane zaradi prekomernega izločanja rastnega hormona, običajno zaradi tumorja na hipofizi. V Kösenovem primeru se je nenadzorovana rast začela pri desetih letih in trajala več let, dokler zdravnikom ni uspelo zaustaviti bolezni.

Toda škoda, ki jo je telo utrpelo med nenormalno rastjo, je ostala trajna.

The world's tallest man, Sultan Kosen from Turkey, poses with a schoolboy for photographers at an event in London September 16, 2009. Kosen, who is 2 metres 46.5 cm (8 feet 1 inch) tall and also claims the record for the largest hands and largest feet, attended the event to promote the Guinness World Records 2010 book. REUTERS/Andrew Winning (BRITAIN SOCIETY)

Kösen leta 2009 v Londonu Foto: Reuters

Ogromna obremenitev za sklepe in hrbtenico

Največje težave mu povzroča dejstvo, da človeško telo preprosto ni ustvarjeno za takšno višino. Kosti, sklepi, mišice in vezi morajo nositi ogromno telesno maso, zaradi česar prihaja do hitrejše obrabe.

Pri ljudeh z gigantizmom so posebno  obremenjeni kolki, kolena in gležnji. Pri vsakem koraku sklepi prenašajo večkratnik telesne teže, pri Kösenovi višini pa so sile še bistveno večje kot pri povprečnem človeku.

Zdravniki pojasnjujejo, da se zaradi izredne dolžine nog spremeni tudi biomehanika hoje. Daljši ko so udi, težje telo ohranja stabilnost in ravnotežje. Mišice morajo vložiti veliko več energije že za osnovno gibanje, zato hoja hitro postane naporna.

Kösen pogosto hodi sključen, saj mora zaradi višine nenehno prilagajati držo. To dodatno obremenjuje hrbtenico in mu povzroča kronične bolečine v križu ter sklepih.

Zaradi izredne dolžine nog se spremeni tudi biomehanika hoje. Daljši ko so udi, težje telo ohranja stabilnost in ravnotežje. Mišice morajo vložiti veliko več energije, zato hoja hitro postane naporna.

Težave z živci in krvnim obtokom

Pri ljudeh z gigantizmom se pogosto pojavijo tudi nevrološke težave. Prekomerna rast kosti lahko pritiska na živce, kar povzroča bolečine, mravljinčenje in slabšo gibljivost nog.

Poleg tega mora srce pri tako velikem telesu črpati kri na precej večje razdalje kot običajno. Slabši krvni obtok lahko povzroča otekanje nog, utrujenost in dodatne težave pri hoji.

Kösen je v več intervjujih povedal, da ne more dolgo stati ali hoditi brez opore. Zaradi nestabilnosti pogosto uporablja posebne bergle, ki mu pomagajo ohranjati ravnotežje in zmanjšujejo pritisk na sklepe.

Rast so ustavili, posledic pa ne morejo odpraviti

Zdravnikom je po letih zdravljenja uspelo ustaviti rast s posebnim obsevanjem tumorja in hormonsko terapijo. To je bilo ključno, saj bi nadaljnja rast lahko povzročila še hujše zaplete za srce, pljuča in skelet.

Kljub temu pa poškodb, ki jih je telo utrpelo v obdobju nenadzorovane rasti, ni mogoče povsem odpraviti. Sklepi so že močno obrabljeni, mišice pa se težko prilagajajo nenavadnim telesnim razmerjem.

Vsakodnevna opravila zato zahtevajo veliko več napora kot pri večini ljudi. Že običajno stopnišče lahko zanj pomeni velik fizični izziv. Tudi vožnja z avtomobilom ali uporaba javnega prevoza sta zaradi dolžine nog in omejene gibljivosti zelo oteženi.

Kljub temu Turek ostaja optimističen in pogosto poudarja, da skuša živeti čim bolj normalno življenje. 

Priporočamo