Modroobročkaste hobotnice živijo v tropskih in subtropskih predelih Indijskega in Tihega oceana, med drugim ob obalah Avstralije, Indonezije in Japonske. Njihova življenjska okolja se pogosto prekrivajo s priljubljenimi turističnimi območji, zato se z njimi lahko srečajo tudi kopalci in potapljači. Po podatkih Avstralskega inštituta za morsko znanost so z njihovimi ugrizi povezane najmanj tri smrti, dve v Avstraliji in ena v Singapurju.
Kljub majhnosti, saj lahko nekatere merijo le okoli 12 centimetrov, sodijo med najbolj strupene morske živali. Njihovi značilni modri obroči postanejo izrazitejši, ko se žival počuti ogroženo. Avstralski inštitut za morsko znanost opozarja, da so sicer plašne in se ljudem praviloma izogibajo. Do ugrizov večinoma pride, ko jih ljudje prijemajo, zbadajo ali kako drugače vznemirjajo.
Ugriz je lahko skoraj neboleč
Nevarnost je toliko večja, ker ugriz pogosto ne povzroči izrazite bolečine. Včasih je na koži vidna le drobna krvava pika, zato lahko človek sprva spregleda, da je bil izpostavljen strupu. Ta vsebuje tetrodotoksin, močan nevrotoksin, ki ga najdemo tudi pri nekaterih drugih živalih, med drugim ribah napihovalkah.
Tetrodotoksin blokira natrijeve kanale v živčnih celicah in s tem preprečuje prenos električnih signalov do mišic. Posledica je lahko postopna ohromitev, ki v najhujših primerih zajame tudi mišice, potrebne za dihanje. Zastrupljena oseba lahko ostane pri zavesti, čeprav se ne more premikati ali govoriti. Avstralska enota za raziskovanje strupov opozarja, da niti popolna ohromitev in razširjene zenice ne pomenijo nujno, da je človek izgubil zavest.
Med zgodnjimi znaki zastrupitve so otrplost ustnic in jezika, težave z govorom in požiranjem ter mišična oslabelost. Avstralske in novozelandske smernice za prvo pomoč opozarjajo, da lahko huda zastrupitev povzroči odpoved dihanja in smrt že v 30 minutah.
Protistrupa ni, vendar je zdravljenje mogoče
Za tetrodotoksin ni specifičnega protistrupa. To pa ne pomeni, da je ugriz nujno smrten. Zdravljenje temelji predvsem na vzdrževanju dihanja in zadostne oskrbe telesa s kisikom, dokler učinek strupa ne popusti. V bolnišnici lahko bolnika intubirajo in priključijo na mehansko predihavanje.
Avstralski naravoslovni muzej navaja, da je umetno dihanje rešilo življenja več kot desetim dokumentiranim žrtvam ugrizov. Ohromitev lahko traja več ur, zato je pomembno, da se pomoč nadaljuje tudi, če se stanje sprva ne izboljšuje. Ključno opozorilo za obiskovalce morja je zato preprosto: majhne hobotnice z modrimi obroči se ne dotikajte, tudi če je videti nenevarna in primerna za fotografiranje.
