Skupina potapljaških prostovoljcev, ki je nedavno iz morja odstranjevala stare ribiške mreže, je naletela na velikega odraslega belega morskega psa. Potapljaču Derku Remmersu je plenilca uspelo posneti s kamero, kar velja za prvi podvodni videoposnetek te živali v Sredozemskem morju.
»Prsti so se mi tresli«
Čeprav so v Sredozemlju v preteklosti tu in tam že opazili primerke te ogrožene vrste morskega psa, živali še nikoli doslej niso posneli iz podvodne perspektive, poroča EuroNews.
»Vsi smo bili šokirani in osupli,« je za Euronews Earth povedal Derk Remmers, prostovoljni potapljač in vodja nemške podružnice Ghost Diving. »Prsti so se mi tresli. Gre za veliko žival in tega sploh nismo pričakovali,« je opisal. Kot pravi, je bil morski pes zelo radoveden in miren, nikakor agresiven. Potapljače je nekajkrat obkrožil in nato odplaval stran.
Morski biologi so najdbo označili za izjemno dragoceno. »Večina našega znanja o belih morskih psih v Sredozemlju izvira iz pregledov mrtvih primerkov. Takšna opažanja so izjemno dragocena za izboljšanje našega razumevanja razširjenosti, navad in vedenja te kritično ogrožene vrste,« je v izjavi, ki jo je objavil Healthy Seas, dejal dr. Carlo Cattano, raziskovalec v morskem centru Stazione Zoologica Anton Dohrn.
Mreže ubijajo, četudi so opuščene
Takoj ko je morski pes odplaval, so se potapljači vrnili k svojemu delu – čiščenju morja v Mesinski ožini. Ta ločuje Sicilijo od obale Kalabrije in velja za eno izmed najbolj izkoriščanih ribiških območij v Sredozemlju. Na razbitinah potopljene ladje so se leta kopičile izgubljene in odvržene ribiške mreže, ki predstavljajo veliko nevarnost za morski živelj. V mreže se namreč pogosto ujamejo različne vrste rib in zaščitenih morskih želv.
»Mreže so narejene za ubijanje rib in to počnejo še vedno, tudi če niso več pritrjene na ribiški čoln,« je dejal Remmers, ki tudi opozarja, da je mrež vedno več.
Podatki kažejo, da svetovna ribiška flota vsako leto izgubi do deset odstotkov svoje opreme, kar pomeni, da v svetovnih morjih letno konča več kot pol milijona ton plastičnih mrež.
Kljub uspešno odstranjenim mrežam pa prostovoljci opozarjajo, da sami ne morejo rešiti krize. Težave po njihovem mnenju ne povzročajo manjši ribiči, za katere izguba mreže pomeni finančni udarec, temveč predvsem nelegalni in obsežni industrijski ribolov. Rešitev zato vidijo v političnem ukrepanju na evropski ravni in strožjem nadzoru nad industrijskim izkoriščanjem morja.
