»Z jesenskim enakonočjem se je začela koledarska jesen. Da ta letos sovpada z vremenskim dogajanjem, dokazuje tudi podatek, da so že prvo jesensko jutro v Babnem Polju izmerili temperaturo, nižjo od ledišča,« so slovesno sporočili iz državnega medijskega središča rtvslo.si in vse tiste, ki jih je presenetila novica, da je jesen nekolikanj prezgodaj zakolovratila po deželi, podučili, da datum začetka jeseni ni nujno vsako leto enak. »Jesensko enakonočje lahko nastopi 23. septembra, kot letos, ko se je jesen začela nekaj minut po 2. uri zjutraj, ali pa že dan pred tem, 22. septembra, kar se je zgodilo lani. Meteorološka jesen se je medtem začela že 1. septembra. Do zimskega solsticija, ki bo 21. decembra, se bodo dnevi tako krajšali, noči pa daljšale,« je mala šola koledarske znanosti, ki smo je bili deležni v sredo zjutraj.
Ravs v hiši Tine Gaber
Do konca decembra nas bo torej zvijala tema, ampak to še ni vse, kar so nam vsemogočne sile, ki poganjajo ustroj našega planeta skupaj z nami, namenile za začetek jeseni. S spletnega novičarskega servisa N1 so nas opozorili, da nas je poleg koledarske jeseni v primež stisnil še retrogardni Uran, ki ni nič manj prizanesljiv do dobrega počutja kot njegov kolega retrogardni Merkur, za katerega velja nekakšno nepisano pravilo, da nam meša štrene in stvari obrača na glavo. Kdor je zadnjih štirinajst dni čutil kakšno spremembo v prepričanjih in življenjskih vzorcih, to nedvomno lahko pripiše prav retrogardnežu Uranu, saj se je ledeni velikan, kot so razkrili, v pojavni obliki planeta že 10. septembra začel retrogradno gibati skozi dvojčka, tako pa bo po astroloških napovedih vse do 8. februarja 2027. »Astrologi to skoraj petmesečno obdobje povezujejo predvsem s preizpraševanjem odločitev, prepričanj in življenjskih vzorcev,« je kratka in jedrnata napoved, ki si jo je dobro zapomniti, če se bomo po naključju zalotili pri kakšnem spremenjenem vzorcu vsakdanjih navad. In morda je bil prav planet, ki se, kot pravi fizika, okoli Sonca kotali na boku, kriv, da je bil v hiši Tine Gaber Golob hud ravs. Prav s to besedno zvezo je namreč spletna redakcija edinega štajerskega dnevnega časopisa opremila naslov svojega sestavka. A če je kdo morda pomislil, da sta se zakonca Golob med seboj mikastila, se je pošteno uštel, saj je prišlo do rompompoma le med tamkaj živečo mačjo srenjo. »Pri Tini Gaber je bilo doma za nekaj trenutkov precej divje in videti je bilo, kot da je prišlo do pravega obračuna. A razplet je precej bolj blag, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Če bi sodili le po prvih sekundah posnetka, bi lahko pomislili, da je pri Tini Gaber Golob doma zavladal pravi mali kaos. A brez skrbi – v glavni vlogi nista bila človeka, temveč njeni črni mački, ki sta si privoščili nekoliko bolj živahno merjenje moči. Črni kepi sta se zapodili druga v drugo, nekoliko pokazali kremplje in poskrbeli za prizor, ki ga dobro poznajo številni lastniki več mačk,« je podrobna analiza dogajanja v stanovanjski skupnosti pri Gaber-Golobovi, ki se je Večerovi ekipi zdela vredna pozornosti.
Artač zna hoditi po rokah
V Slovenskih novicah pa so se v nasprotju s štajerskimi kolegi navduševali nad štajersko-gorenjsko floro in plemenitim dejanjem nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je postal boter potomke najstarejše trte na svetu. Pravzaprav zgodba o botrstvu cepiča žametovke ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pripetila na vinorodno podhranjenem gorenjskem koncu. »V Dobju pri Bledu so se pred dnevi razveselili prav posebnega dogodka – prve trgatve potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta, ki raste pri Janiju Klemenčiču. Trta, ki s svojo zgodbo povezuje Štajersko in Gorenjsko, je letos prvič obrodila, zato je bilo obiranje grozdja še toliko bolj slovesno, saj je boter trte prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, za njen razvoj in rast pa kot viničar skrbi Zlatko Mavrič - Belica. Ob prvi trgatvi so se zbrali prijatelji in gostje, da so skupaj zaznamovali pomemben trenutek ter zrele grozde skrbno položili v košaro. Prvi pridelek je bil predvsem simboličen, a za gostitelje in vse, ki so sodelovali pri zasaditvi in skrbi zanjo, toliko bolj poseben,« je ubeseden akt vinorodnega prijateljstva med slovenskimi deželami.
Morda je k temu pripomogel retrogardni Uran, ki stvari rad postavlja na glavo, ampak Tilen Artač, zvezdnik slovenske improvizatorske scene in veje umetnosti s področja satire, je pred dnevi dejansko opazoval trdna tla obrnjen z glavo navzdol. Kot so zabeležili v reviji Lady, je priljubljeni Tilen človek številnih talentov in vedno znova dokazuje, da mu izzivov ne zmanjka, kot so ga še pohvalili v predstavitvi. Pred kratkim jim je razkril, da v rokavu skriva še en adut oziroma talent, za katerega ne ve nihče, ta pa je, da zna hoditi po rokah. »Kot otrok sem znal zelo dobro in spretno hoditi po rokah, recimo po dvorišču in hodniku,« jim je zaupal, in čeprav je od akrobatskih podvigov minilo že vrsto let, jih je pred kratkim spet uprizoril. »Pred kratkim sem bil izzvan in sem šel na roke, pa mi je še vedno šlo odlično od rok. In to dobesedno,« si je polaskal Artač, popisovalci njegovih prigod pa so ga še nadgradili in zapisali, da so prepričani, da gotovo skriva še kak zanimiv talent.
Vedeževalcu Blažu finščina predstavlja veliko oviro
O talentih je bil govor še v specializiranem raziskovalnem oddelku taistega sredstva javnega obveščanja, v katerem so se lotili raziskovanja, koliko svetovnih jezikov so se naučili in priučili naši znanci, ki radi nastopajo v literarnih vsebinah lažje narave. Na uho jim je namreč prišlo, da vsako leto zaznamujemo svetovni dan jezikov in ob ponarodelem reku več jezikov znaš, več veljaš, so se zapodili med slavne rojake, da ugotovijo, koliko pravzaprav res veljajo. Blaž Knez, med delovnim ljudstvom sicer bolj znan kot vedeževalec Blaž, jim je na primer razodel, da je z jeziki pri njem že skoraj tekmovanje, kot se je pobahal pred zainteresirano javnostjo. »Tekoče govorim pet jezikov. Poleg svoje rodne slovenščine obvladam še štiri tuje jezike, in sicer angleščino, ki sem se je naučil v šoli, pri utrjevanju pa mi je zelo pomagala babica, ki je bila učiteljica angleščine, kot otrok sem jo prosil, naj z menoj dela intervjuje v angleščini. Švedščino sem usvojil v najstniških letih, ko sem živel na Švedskem. Tekoče govorim tudi nemško in srbohrvaško. Dobro se znajdem tudi v francoščini, medtem ko mi finski jezik predstavlja preveliko oviro,« je o svojem jezikovnem svetovljanstvu pripovedoval Knez.
Tudi Ana Tavčar, nekdaj prvi obraz javnega zavoda posebnega kulturnega pomena, ki se je vrgla v svet luksuznih nepremičnin, je poliglotka. »Sama imam diplomo iz angleškega in nemškega jezika, iz nemščine pa sem tudi doktorirala. Kot Kraševka tekoče govorim italijansko, saj mi je bila italijanščina že od nekdaj blizu. Učila sem se tudi švedščine in nizozemščine, tako da so tuji jeziki že dolgo pomemben del mojega življenja,« je razložila Tavčarjeva in še pridala, da bi se rada naučila še kakšen jezik, a še izbira, katerega.
