Planet GJ 3090 b, odkrit leta 2022, okoli svoje zvezde ne kroži le pod nevsakdanjim kotom, temveč se giblje v nasprotni smeri od vrtenja svoje matične zvezde, rdeče pritlikavke.
»Na naše veliko presenečenje planet GJ 3090 b nima le izrazito nagnjene orbite, temveč kroži retrogradno – v nasprotni smeri od rotacije svoje zvezde,« je za revijo Astronomy & Astrophysics dejal član raziskovalne skupine Yann Carteret z oddelka za astronomijo na Univerzi v Ženevi (UNIGE).
Nenavadna orbita
Planeti nastajajo iz diskov plina in prahu, ki obdajajo mlade zvezde. Ker snov v teh diskih rotira v isti smeri kot zvezda, bi lahko pričakovali, da bodo tudi planeti, ki iz njih nastanejo, krožili v enaki smeri.
Prav tako bi morale biti njihove orbite približno v isti ravnini kot ekvator matične zvezde. Razlika med ravnino rotacije zvezde in tirno ravnino planeta se imenuje kot psi. Kot primer: Zemljin kot psi znaša okoli sedem stopinj.
»Merjenje kota psi nam ponuja namige o nastanku in razvoju planetarnih sistemov, zato je povsem naravno, da ga želimo izmeriti tudi za druge sisteme,« je pojasnil Carteret.
GJ 3090 b je 2,2-krat večji od Zemlje, njegova masa pa znaša 4,5-kratnik našega planeta, zaradi česar spada v kategorijo tako imenovanih subneptunov. Tovrstni planeti so med najpogostejšimi v Rimski cesti.
Vendar pa je ta subneptun precej nevsakdanji. Opazovanja, izvedena z instrumentom NIRPS na observatoriju La Silla, so pokazala, da njegov kot psi znaša kar 136 stopinj.
»Prav zmožnosti instrumenta NIRPS v infrardečem območju so omogočile doseganje natančnosti, ki je potrebna za merjenje kota med tirno ravnino planeta in ekvatorialno ravnino zvezde pri tako majhnem planetu,« je za Astronomy & Astrophysics dejala Léna Parc z UNIGE.
Skrivnost brez masivnega spremljevalca
Sistem GJ 3090 je eden od samo petih znanih planetarnih sistemov s kotom psi, večjim od 70 stopinj. V vseh drugih primerih pa obstaja masiven objekt – denimo večji planet, rjavi pritlikavec ali druga zvezda –, ki bi lahko pojasnil tako močno motene orbite.
Pri sistemu GJ 3090 b takšnega objekta ni. »Ker ni masivnega spremljevalca, ki bi pojasnil to nenavadno orbito, bomo morali raziskati druge hipoteze,« pravi Vincent Bourrier z UNIGE.
Ena od možnosti je, da je zvezda med svojim razvojem privabila sekundarni disk snovi, ki je bil nagnjen in je rotiral v nasprotni smeri. V takšnem disku bi se nato lahko oblikovali planeti tega sistema.
»V primeru sistema GJ 3090 je zvezda morda akumulirala nagnjen retrogradni sekundarni disk, v katerem so se pozneje izoblikovali planeti,« je za Astronomy & Astrophysics zaključil Bourrier.
