Gre za prvo takšno najdbo med približno 170 doslej raziskanimi grobovi na tem arheološkem najdišču, ki ga raziskujejo že šest let. Grob so odkrili v ostankih starejše cerkve pod obrambnimi zidovi, zgrajenimi v začetku 16. stoletja.
Vodja raziskav, arheolog Krešimir Vacek iz Muzeja mesta Pakrac, pojasnjuje, da je bil takšen način pokopa v srednjem veku zelo redek. “V strokovni literaturi obstaja več možnih razlag, vendar je takšen položaj najpogosteje povezan s protivampirskimi običaji,” je pojasnil po poročanju portala Index.
Pokopan z zvezanimi rokami
Med izkopavanjem se je najprej pokazal komolec, obrnjen navzgor, podlaket pa je bila zataknjena pod truplo. Nenavaden položaj rok bi lahko nakazoval, da je imel pokojnik zvezane roke. Na lobanji so odkrili večjo poškodbo na zadnjem delu, dokončne odgovore o okoliščinah pokopa pa naj bi dala antropološka analiza.
V srednjem veku so pokojne praviloma pokopavali na hrbtu, obrnjene v smeri zahod–vzhod, z glavo proti zahodu, da so lahko gledali proti vzhodu. Verjeli so, da bo Kristus na sodni dan prišel z vzhoda in da bodo mrtvi vstali ter odšli na poslednjo sodbo.
Ljudje v tistem času smrti niso doživljali kot takojšen odhod v nebesa ali pekel, temveč kot čakanje na poslednjo sodbo. Po ljudskih pripovedkah se je v tem obdobju čakanja pokojnik lahko vrnil med žive in jih ogrožal.
"Osebo, ki smo jo našli, so obrnili tako, da je bila obrnjena proti tlom. S tem so ji želeli preprečiti, da bi videla Kristusov prihod in vstajenje na sodni dan, pa tudi, da bi ji pred tem preprečili vrnitev med žive," je pojasnil Vacek.
Prebodena in s kamni obtežena trupla
Arheolog omenja tudi drugo razlago, po kateri so tako pokopavali posebno grešne ljudi kot izraz ponižnosti pred Bogom, vendar meni, da je ta razlaga v tem primeru manj verjetna. Na istem najdišču so namreč že odkrili še druge sledi običajev, povezanih z zaščito pred domnevnim vračanjem pokojnikov.
Po srednjeveških predstavah vampir ni pomenil bitja iz sodobne popularne kulture, temveč nemirnega pokojnika ali zlobnega duha, za katerega so verjeli, da prinaša bolezni, nesreče in druge nadloge. Zato so ljudi, za katere so menili, da bi se lahko vrnili med žive, včasih pokopavali na poseben način, denimo z zvezanimi rokami, obtežene s kamni, prebodene, obrnjene z obrazom proti tlom, ali pa so jim v usta položili različne predmete. Sum je najpogosteje padel na ljudi, ki so umrli nasilne ali nenavadne smrti, prve žrtve epidemij ali ljudi, ki so na neki način izstopali, še piše Index.
Žensko okostje s konjsko glavo
To ni prvo nenavadno odkritje na pakraškem najdišču. Pred dvema letoma so tam našli okostje v bogato okrašenem sarkofagu, pri katerem je bila namesto človeške glave položena živalska, najverjetneje konjska lobanja. Antropološka analiza je pokazala, da je šlo za žensko, staro med 35 in 45 leti, ki je trpela za hernijo diska in artritisom.
