Ideja, predstavljena leta 1992, je zaradi nepredstavljivih tehnoloških, finančnih in logističnih izzivov ostala neuresničena, danes pa zanjo ne obstajajo nobeni konkretni načrti za gradnjo.
Projekt je leta 1992 predstavil profesor Tošio Odžima. Njegova zamisel je bila ustvariti popolnoma samozadostno vertikalno mesto, ki bi pomagalo reševati problem prenaseljenosti urbanih območij Tokia. Stolp naj bi združeval stanovanja, delovna mesta, infrastrukturo in storitve v eni sami megastrukturi.
Stolp višji od Mount Everesta
Načrtovana višina Tokijskega babilonskega stolpa je bila osupljivih 10 kilometrov. Če bi bil zgrajen, bi postal najvišja struktura v zgodovini človeštva in bi za več kot kilometer presegel celo Mount Everest. V njem naj bi živelo približno 30 milijonov ljudi, kar je primerljivo s prebivalstvom večje države.
Ocenjeni stroški gradnje so znašali okoli 22 bilijonov dolarjev, gradnja pa naj bi trajala od 100 do 150 let. Prav ti podatki jasno kažejo, zakaj je projekt ostal le koncept.
Del širšega vala neuresničenih megaprojektov
Tokijski babilonski stolp ni bil osamljen primer. Konec 20. stoletja je Japonska razmišljala o več izjemno ambicioznih, a nikoli uresničenih projektih, med katerimi sta tudi X-Seed 4000 in Shimizu Mega-City Pyramid. Čeprav so ostali neizgrajeni, so močno vplivali na razvoj arhitekturne misli in inženirskih rešitev.
Japonsko gradbeništvo je kljub temu še naprej premikalo meje mogočega, zlasti na področju sodobnih in potresno odpornih nebotičnikov. Eden najnovejših primerov je Torch Tower v bližini tokijske postaje, katerega dokončanje je predvideno za marec 2028. S 385 metri višine bo postal najvišja stavba na Japonskem.
