V prestižnem Hotelu du Cap-Eden-Roc v Antibesu na francoski Azurni obali so fotografiranje brez predhodnega dovoljenja prepovedali. Odločitev naj bi sprožile sila nenavadne prakse nekaterih obiskovalcev. Tuji mediji namreč poročajo, da so nekateri gostje v hotelu rezervirali kosilo, čeprav jim do obroka v resnici ni bilo. Predvsem so želeli fotogenično hotelsko okolje izkoristiti za fotografije za družbena omrežja. Šli so celo tako daleč, da so s seboj prinesli torbe z oblačili in nakitom ter namesto obedovanja pozirali v različnih opravah.
Anna Fedou, direktorica marketinga hotelske skupine Beaumier, ki upravlja tudi Hotel Les Roches Rouges blizu Marseilla, medtem pravi, da skupina sicer včasih sodeluje z vplivneži pri ustvarjanju promocijskih vsebin in nima uradnih pravil glede fotografiranja, vendar ostaja zavezana osnovnemu namenu hotelov. »Ukvarjamo se z gostinstvom, ne z vodenjem fotografskih studiev,« je poudarila. Po njenih besedah ljudje prihajajo z vsega sveta, da bi doživeli vzdušje, prostornost in posebnost hotela, zato je njihova dolžnost, da to zaščitijo.
Omejevanje tudi drugod
Omejitve uvajajo tudi manj prestižni kraji. Guardian poroča, da se je za to odločila angleška kmetijska trgovina The Hollies v grofiji Cheshire. Ta je postala priljubljena točka za ustvarjanje spletnih vsebin.
V ameriškem mestu Pomfret v zvezni državi Vermont so omejili celo fotografiranje vplivnežev pred jesensko obarvanim rastlinjem, v japonskem Fudžikavagučiku pa so ob trgovini, priljubljeni zaradi razgleda na goro Fudži, postavili zastor, ki onemogoča fotografiranje.
Podoben premik opaža Alex Goat, ustanoviteljica agencije za mladinsko kulturo Livity. Omejitve primerja z nočnimi klubi, ki obiskovalce prosijo, naj kamere na telefonih prekrijejo z nalepkami. »Tukaj sem, ker želim uživati v prostoru, ne zato, da bi drugim nekaj dokumentirala,« je opisala sporočilo takšnih pravil.
Med predsodki in pravico do miru
Kritike vplivnežev pogosto temeljijo tudi na napačni predstavi o njihovem zaslužku. Nekateri za objave prejmejo plačilo ali brezplačno hotelsko sobo, številni pa vsebine ustvarjajo brez neposrednega nadomestila v upanju, da bodo pritegnili pozornost blagovnih znamk. »Večina vsebine za svoje občinstvo ustvarja brezplačno,« je pojasnila Nicole Ocran, vplivnica in ustanoviteljica organizacije Creator Union, ki zastopa ustvarjalce spletnih vsebin.
Sociologinja Sophie Bishop, avtorica knjige Influencer Creep, opozarja, da je odpor do vplivnežev lahko povezan tudi s seksizmom. »Kultura vplivnežev je bila v popularni kulturi vedno tarča zaničevanja,« pravi. Meni, da gre za izrazito feminizirano obliko medijske dejavnosti, povezano s promocijo izdelkov in storitev. Ocranova se strinja, da obstajajo stereotipi, vendar priznava, da lahko ustvarjalci pri iskanju popolnega posnetka prestopijo meje in motijo druge.
Številni vplivneži sicer izberejo mirnejše trenutke, da lahko posnamejo prostor, ne da bi motili druge in da drugi ne bi motili njihovih posnetkov. Se pa zaradi razširjenosti pojava dogajajo tudi zelo opazni ekscesi.
Ocranova zato meni, da so omejitve lahko koristno sporočilo tudi širši javnosti, saj družbena omrežja uporablja več milijard ljudi. »Ni vsak prostor namenjen javni uporabi in tudi vsake izkušnje ni treba spremeniti v vsebino,« je dejala. To se ji zdi zdravo sporočilo tako za ustvarjalce kot za uporabnike družbenih omrežij.