Med stojnicami z vintage oblačili, unikatnimi kreacijami slovenskih oblikovalcev in zanimivimi primeri predelave zavrženega tekstila je bilo na Trgu mladih v BTC Cityju Ljubljana živahno. Obiskovalci so brskali med oblačili, preverjali etikete, občudovali ustvarjalne rešitve in iskali kose, ki jih ni mogoče najti na policah običajnih trgovin. Ustavilo se je veliko mladih, predvsem takšnih, ki imajo občutek za odgovorno modo in jim ni vseeno, od kod prihajajo njihova oblačila. Da rabljena moda že dolgo ni več zgolj poceni alternativa nakupovanju, je dokazovalo tudi zanimanje tujih obiskovalcev. Nekateri so v delu z vintage oblačili opravili kar precejšen nakup.
Dogodek je združil različne obraze trajnostne mode, od ponovne uporabe in predelave oblačil do lokalnega oblikovanja, ročnega dela in raziskovanja novih materialov. »Namen je promocija odgovornejše modne porabe. Ljudem želimo pokazati različne načine, kako lahko vzpostavijo odgovornejši odnos do mode in si ustvarijo garderobo, ki je prijaznejša do okolja, ljudi in živali,« je pojasnila dr. Tea Hegeduš, predavateljica modnega stilizma in modnega komuniciranja na fakulteti za dizajn ter urednica modne revije Gloss.
Na dogodku so zato prostor dobili ponudniki vintage oblačil in oblačil iz druge roke, slovenski oblikovalci, ki ustvarjajo manjše kolekcije, ter ustvarjalci, ki z različnimi tehnikami starim oblačilom podaljšujejo življenjsko dobo. Predstavljeni so bili tudi študentski projekti, ki dokazujejo, da je mogoče trajnost povezati z inovativnostjo in sodobnim oblikovanjem.
Ena kakovostna majica namesto petih poceni
Trajnostna moda je v zadnjih letih postala ena osrednjih tem modnega oblikovanja. Hegeduševa opaža, da se tudi na fakulteti za dizajn študenti vse bolj posvečajo zmanjševanju tekstilnih odpadkov, ponovni uporabi materialov in oblikovanju brez odpadkov oziroma tako imenovanemu zero waste pristopu. »V zadnjih letih je poudarek na trajnosti znotraj oblikovanja zelo močan. Pri modnem oblikovanju poskušajo izhajati iz trajnostnega vidika, uporabljati čim manj materiala, ki bi končal med odpadki, in iskati možnosti predelave. To je postalo nekakšna rdeča nit sodobnega modnega oblikovanja,« je povedala.
Podobno velja za številne slovenske modne znamke, ki ustvarjajo manjše kolekcije, pogosto po naročilu in z veliko ročnega dela. Prav lokalna proizvodnja in manjše serije so po njenem mnenju pomembna prednost pred hitro modo, ki temelji na množični proizvodnji in nenehnem menjavanju trendov. Toda trajnost ima svojo ceno. Oblačila slovenskih oblikovalcev so pogosto občutno dražja od izdelkov velikih trgovskih verig hitre mode. A Hegeduševa meni, da bi morali kupci na ceno pogledati nekoliko drugače. »Navajeni smo, da za majico odštejemo deset ali petnajst evrov, potem pa kupimo pet takšnih majic. Namesto petih majic za petnajst evrov bi lahko kupili eno za 75 evrov. Tiste poceni bomo morda hitro zavrgli, kakovostno pa lahko nosimo dvajset ali trideset let,« je ponazorila. Ob tem poudarja, da višja cena pogosto vključuje tudi pošteno plačilo za delo, kakovost materiala, znano poreklo in odgovoren način izdelave. Seveda pa to ne pomeni, da je vsak dražji izdelek samodejno tudi trajnosten.
Od zavrženih hlač do povsem nove modne kreacije
Posebno pozornost obiskovalcev so pritegnili primeri tako imenovanega upcyclinga, ustvarjalne predelave oblačil, pri kateri star izdelek ne postane odpadek, ampak dobi novo uporabnost in pogosto tudi povsem drugačno podobo. »Upcycling je zelo kreativna tehnika spreminjanja garderobe, ki jo imamo doma in smo se je morda že naveličali. Iz kosa, ki ga ne nosimo več, lahko nastane nekaj povsem novega. Iz hlač lahko na primer s pomočjo oblikovalca nastane jakna,« je pojasnila Hegeduševa.
Takšno razmišljanje je blizu tudi mladi oblikovalki Maši Brna, ki je na dogodku predstavila kolekcijo, nastalo v okviru njene magistrske naloge. Njeno delo temelji na predelavi že obstoječih oblačil in materialov, ki bi sicer lahko končali med odpadki. »Ideja je bila, da vzamem oblačila, ki že obstajajo, saj je danes na trgu prava poplava vsega. Želela sem jih predelati in jim dati novo vrednost,« je povedala.
Na njenem razstavnem prostoru je bilo mogoče videti, kako lahko že majhen poseg spremeni videz oblačila. Včasih je dovolj dodana elastika, drugačen kroj, razširjen del ali zanimiv detajl, da kos, ki ga nihče več ni želel nositi, postane ponovno privlačen. »Ljudje lahko izberejo staro oblačilo, ki je bilo že zavrženo, potem pa ga z majhnim posegom dodelamo, poživimo in mu dodamo novo vrednost. Tako mu podaljšamo življenjsko dobo,« je opisala koncept svojega ustvarjanja.
Materiale najpogosteje išče v trgovinah z rabljenimi oblačili, pri svojem projektu pa se je povezala tudi z Ekotekstilom, ki zbira odsluženi tekstil. Kot pravi, sta se njena ustvarjalna zamisel in dejavnost podjetja odlično dopolnili. V pogovor se je vključila tudi Saška Susman iz Ekotekstila, ki je pojasnila, da imajo zabojnike za zbiranje tekstila v Ljubljani in okolici, na Primorskem, Ptuju ter v delu Štajerske, mrežo pa želijo še razširiti. Razvijajo tudi možnosti zbiranja oblačil v trgovinah, kjer bi jih kupci lahko oddali ob nakupovanju. Toda njihovi načrti segajo dlje od samega zbiranja. »Ne želimo biti samo tisti, ki zbiramo tekstil. Iščemo celostne trajnostne rešitve za podjetja in inovativne možnosti uporabe različnih materialov. Želimo si tudi, da bi imeli sortiranje tekstila v Sloveniji in da bi ga čim več ostalo tukaj,« je poudarila.
Je vintage moda izraz ozaveščenosti ali le nov trend
Med obiskovalci dogodka je bilo opaziti veliko mladih, ki so se z zanimanjem ustavljali ob rabljenih oblačilih. Trgovine z rabljenimi in vintage oblačili so v zadnjih letih postale priljubljena izbira generacije, ki želi izstopati iz množice in se oblačiti nekoliko drugače. Toda ali je za takšnim zanimanjem res večja okoljska ozaveščenost ali predvsem želja po drugačnem videzu?
Maša Brna na vprašanje odgovarja brez olepševanja. »Želela bi si, da bi bila to ozaveščenost, ampak mislim, da gre tudi za prenasičenost s ponudbo v trgovinah. Vsi nosimo bolj ali manj enake stvari. Ko greš v trgovino z rabljenimi oblačili, pa najdeš kos, kakršnega drugje ne boš več dobil. Če ga še malo predelaš, postane toliko bolj unikaten. Je samo tvoj,« je povedala.
Prav unikatnost je po njenem mnenju eden največjih čarov predelovanja starih oblačil. In čeprav je njena kolekcija nastala kot študijski projekt, si želi takšno ustvarjanje nadaljevati. Z veseljem bi se lotila tudi oblačil z osebno zgodbo, denimo podedovane obleke, ki jo želi nova lastnica prilagoditi svojemu slogu.
Na dogodku pa niso razmišljali samo o ponovni uporabi oblačil. Študentke fakultete za dizajn so v sodelovanju z avtomobilsko znamko Lexus predstavile kolekcijo, ki povezuje svet avtomobilskega oblikovanja in mode. Navdih so našle v japonski filozofiji mojstrstva takumi, pri kateri imajo posebno vrednost natančnost, ročno delo in pozornost do najmanjših podrobnosti. »Študentke so vrednote avtomobilske industrije prenesle v modno kolekcijo. Ker je pri Lexusu velik poudarek na ročni izdelavi in detajlih, so tudi same kolekcijo izdelale ročno. V posameznih elementih lahko prepoznamo celo oblikovne poteze avtomobilske maske,« je pojasnila Hegeduševa in dodala, da takšna sodelovanja po njenem mnenju odpirajo nove možnosti povezovanja različnih ustvarjalnih področij.