Že leta 1999 se je kitara gibson korina explorer iz leta 1958 prodala za nekaj čez milijon dolarjev. Gre za sveti gral med kitarami starodobnicami, saj so jih v prvih dveh letih prodali vsega dvaindvajset. Nato se je na današnji datum leta 2004 kitara Erica Claptona prodala za 959.500 dolarjev. Resda je šlo za dobrodelno dražbo v prid centru za odvajanje od odvisnosti na Antigvi, ki ga je leta 1998 prav tako ustanovil Clapton in so dražitelji tekmovali med seboj, pa vendar. Cene starih kitar so rasle tudi v običajnih razmerah. Kitara fender model statocaster letnika izdelave 1956 se dandanes prodaja za 30.000 do 70.000 evrov.
Model stratocaster je na trg prišel leta 1954, potem ko je Leo Fender kot utemeljitelj znamke leta 1950 dal na trg svoj prvi model, znan kot telecaster. Če so telca, kot se mu skrajšano tudi reče, igrali blues, country in zgodnji rokenrol kitaristi oziroma kasneje Jimi Page, Bruce Springsteen in Joe Strummer, je model stratocaster najprej proslavil Buddy Holly, prav tako surf rocker Dick Dale oziroma Hank Marvin iz zasedbe The Shadows, nakar je dokončna sopomenka za stratocaster postal Jimi Hendrix.
Claptonov prestop z gibsona na fender
Eric Clapton je bil v času igranja pri zasedbi Cream bolj prepoznaven po igranju na Gibsonove kitare, ki imajo vse po vrsti tako imenovane dvojne magnete in bogatejši zvok, medtem ko imajo Fenderjeve enojne magnete ter svetlejši in jasnejši zvok. Prehod z enega tipa kitar na drugega nekako sovpada z razpadom zasedbe Cream in Claptonovo kratkotrajno pridružitvijo zasedbi Blind Faith, v kateri je superzvezdniško združil delo s Stevom Winwoodom in Gingerjem Bakerjem. Winwood, eden najbolj »črnih« belih glasov zgodovine popularne glasbe, je bil sicer klaviaturist, a je občasno poprijel tudi za kitaro, in to prav za stratocaster.
Ko je Clapton prijel winwoodov stratocaster, mu je postal všeč, vendar on ne bi bil on, če se projekta pridobitve lastnega inštrumenta ne bi lotil z zanj značilnim perfekcionizmom. Šel je v trgovino z glasbili Sho Bud, ki v središču Nashvilla obratuje tudi še te čase, in kupil šest kitar stratocaster, ki so bile vse izdelane v 50. letih, se pravi v prvi fazi, ki je trajala med letoma 1954 in 1959. Tri kitare je podaril zvezdniškim prijateljem Georgeu Harrisonu, Petu Townshendu in Stevu Winwoodu, tri je zadržal sam, jih dal razstaviti in iz najboljših delov sestavil Blackieja.
Tudi fender statocaster, tako kot gibson explorer je leta 1956 stal približno 250 dolarjev, kar bi danes zneslo približno tri tisočake. Za običajneža že takrat ni šlo za malenkosten strošek, pa vendar je bila cena še vedno bagatela v primerjavi s cenami klavirjev, violin in mnogih drugih inštrumentov.
Padec kakovosti konec sedemdesetih
Lahko rečemo, da je šele s prestopom na Fenderjeve kitare Clapton prišel do prepoznavnega zvoka, pri čemer Blackie ni bil prvi stratocaster, ampak je pred tem igral Brownieja, rjavo kitaro, na katero je posnel svojo prvo solo ploščo Eric Clapton iz leta 1970. Na slednji je posneta tudi Layla. Z Blackiejem je prvič javno nastopil leta 1973 in na njem med drugim posnel uspešnice, kot na primer Cocaine, Wonderfull Tonight, I Shot The Sheriff, Lay Down Sally. Z njo je tudi nastopil na koncertu The Last Waltz, ki je izšel tudi v obliki glasbenega dokumentarca, vendar je okoli leta 1985 kitaro prenehal uporabljati, ker se je enodelni vrat iz javorjevega lesa obrabil do te mere, da se ga ni dalo več obnoviti.
Clapton se sicer ne uvršča v kategorijo kitaristov, ki so prepoznavni po tem, da igrajo ves čas isto kitaro, česar najbolj znamenit primer je Brian May, ki skoraj izključno igra na kitaro, ki sta jo z očetom naredila leta 1964, ko sta izdelala trup iz sto let stare lesene kaminske police. Clapton je bolj menjaval kitare, vseeno pa je model stratocaster do dandanes postal njegov zaščitni znak.
Prodaja njegovega Blackieja predstavlja prelomno točko v trgovanju s starimi električnimi kitarami, pri katerih ni tako kot pri avtomobilih določeno, kdaj se inštrument šteje za starodobnika. V primeru Fenderja so najbolj cenjeni modeli do leta 1965, ko je ustanovitelj Leo Fender podjetje prodal CBS Instruments in je ob forsirani proizvodnji kakovost inštrumentov do konca 70. let padla. Osupljiv je podatek, da je bila med letoma 1954 in 1979 četrtina vseh kitar izdelana v letu 1979.
Prelomno leto 2000
Kdaj je »vintage« kitaram začela rasti cena? Sodeč po biografiji Normana Harrisa, svetovno znanega preprodajalca redkih kitar, se je letnikom iz 50. let začela višati cena že tam okoli leta 1975, obče, ne samo v primeru kitar, ampak tudi drugih predmetov s sredine 20. stoletja, ki so dobili oznako »retro«, pa je posel stekel okoli leta 2000. Ta letnica pomeni kulturološko, simbolno in psihološko razmejitev starega in novega. Ni se več čakalo na sto let, kolikor je po uveljavljenem pravilu moral biti star artefakt, da se ga je imelo za starino. Obenem gre tudi za povsem stvarne okoliščine. Brazilski palisander, iz katerega je Fender delal vratove kitar nekoč, je od leta 1992 prepovedano sekati zaradi ogroženosti vrste. Prav tako je na delu demografija. Ljudje, ki so najstništvo preživeli v 60. in 70. letih, so prav okoli leta 2000 prešli v zrela leta in prišli do denarja, ki jim je omogočil, da so si lahko privoščili kak priboljšek. Recimo kitaro iz leta 1965. Obenem se je širil splet in ponudba na njem. Ne samo kitar, ampak tudi potrebnih informacij za izbiro.
Prodaja Blackieja, ki je po znesku, ki so ga iztržili, sicer šele na 14. mestu, je odprla trend, katerega najnovejši vrh predstavlja stratocaster Davida Gilmourja, ki se je minulega marca prav tako na dražbi prodal za neverjetnih dobrih štirinajst milijonov dolarjev. Pred tem je rekord v znesku šestih milijonov pripadal akustični kitari martin, ki jo je Kurt Cobain z Nirvano igral na koncertu Unplugged.