Najbolj znameniti del Atlantske ceste je dolg približno 8,3 kilometra in povezuje Averøy s celino prek otočkov in mostov. Panoramska cesta, ki se razteza 36 kilometrov med Kårvågom in ribiškim krajem Bud, se uvršča med 18 izbranih norveških panoramskih cest, na katerih vožnja ni le način, kako priti od ene točke do druge, ampak turistično doživetje samo po sebi.

Graditi so jo začeli leta 1983, za promet pa so jo odprli leta 1989. Njena lega tik ob odprtem morju dovolj pove o zahtevnosti projekta. Še danes je razlika med vožnjo po cesti na miren sončen dan in med neurjem izjemna – prav neposredna bližina oceana je ena največjih posebnosti te poti.

Most, ki je videti, kot da se konča v morju

Najbolj prepoznaven del poti je Storseisundbrua, najdaljši most na znamenitem odseku. Zaradi nenavadnega loka in perspektive je z določenega zornega kota videti, kot da se cesta na vrhu nenadoma konča in pade v morje. Prav fotografije tega mostu so Atlantsko cesto spremenile v eno najbolj prepoznavnih cest na družbenih omrežjih.

Pokrajina je dovolj dramatična tudi za filmsko platno. Atlantska cesta se pojavi v bondiadi No Time to Die, mogoče pa jo je opaziti tudi v uspešni HBO-jevi seriji Succession.

Kljub dramatičnim fotografijam cesta ni namenjena zgolj temu, da jo čim hitreje prevozimo. Ob njej so urejena postajališča in razgledišča, kjer je mogoče pustiti avtomobil in se peš približati oceanu. Na otočku Eldhusøya je urejena dvignjena krožna sprehajalna pot, pri Myrbærholmbrui je priljubljen ribolov, ob lepem vremenu pa so zanimive tudi obalne poti pri Farstadsandnu in Vevangu.

Pot je mogoče prevoziti tudi s kolesom in je del norveške nacionalne kolesarske poti 1 ter evropske poti EuroVelo 1. A norveška cestna uprava kolesarje posebej opozarja na močan veter na mostovih in gostejši promet v glavni turistični sezoni.

In koliko stane ena najbolj nenavadnih voženj na Norveškem? Vožnja po znameniti Atlantski cesti je brezplačna. Cestnino so po odprtju leta 1989 sprva pobirali za pokritje dela stroškov gradnje, a so jo junija 1999 ukinili, zato danes za vožnjo čez spektakularne mostove ni treba plačati. Pomembna pa je majhna razlika: drugod na norveških cestah lahko naletite na avtomatske cestninske postaje, zato brezplačna Atlantska cesta ne pomeni, da je brez cestnin tudi pot do nje.

Če imate dovolj sreče z vremenom, bo vožnja mirna in razgledna. Če se nad Hustadviko približuje neurje, pa Atlantska cesta hitro pokaže, zakaj je prav morje njen največji čar – in hkrati razlog, da je pred odhodom pametno preveriti aktualne vremenske in prometne razmere. 

Priporočamo