Neža Skrt je v Španijo prvič za dlje časa odšla na izmenjavo Erasmus med magistrskim študijem živilstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V Valencii je obiskovala Universitat Politècnica de València (UPV), se zatem vrnila v Ljubljano in nato v La Riojo odšla na prakso. Tam je spoznala svojega partnerja in se zaposlila v kleti Aiurri (Alma Carraovejas), kjer je zdaj tehnična direktorica in glavna enologinja. Vas San Asensio v La Rioji je tako njen dom zadnjih šest let.
V kleti Aiurri, ki jo vodi, stalna ekipa šteje deset ljudi, ki pa se med sezonskimi deli v vinogradu, kar velja še posebno med trgatvijo, okrepi. Celotno podjetje Alma Carraovejas, kamor spada klet Aiurri, je sicer precej večje. V kleti, ki jo vodi Ljubljančanka, napolnijo okoli 100.000 steklenic na leto. »V primerjavi s slovenskimi kletmi je to velika številka, a je za španske razmere majhna. Vendar vinogradništvo in enologija slonita na detajlih,« je dejala Neža Skrt ter ob tem opozorila tudi na dolgo vinogradniško zgodovino, ki pripada La Rioji.
»Španija ima v Evropi največ vinogradniških površin, pri čemer je La Rioja ena izmed najstarejših in najbolj prepoznavnih vinskih regij v državi. Čeprav med La Riojo in Jerezom poteka večni boj o tem, katera regija ima starejše geografsko poreklo,« je pojasnila sogovornica. La Rioja je lani praznovala 100. obletnico, odkar je prejela zaščiteno geografsko označbo. »Pred tem je bilo veliko ponaredkov etiket, zato so se odločili, da jo zaščitijo,« je o prestižni španski vinorodni regiji, za katero so značilni več kot sto let stari vinogradi, še povedala enologinja.
La Rioja je tako vinorodna dežela z bogato tradicijo, poznano daleč čez španske meje, čeprav se po besedah Slovenke v zadnjem času sooča z upadom prodaje, za kar je več razlogov. Eden od teh je, da se število prepoznavnih vinskih dežel vse bolj širi in s tem tudi nabor vin, ljudje pa radi preizkušajo in spoznavajo nove okuse. Poleg tega na upad povpraševanja vpliva tudi globalna krepitev zdravega načina življenja in navade mlajših generacij, ki so veliko manj zainteresirane za uživanje alkoholnih pijač. »Čeprav to, da se vinski trg v zadnjih letih krči, ni nič novega. V preteklosti so bili vedno vzponi in padci.«
Sicer je tradicija druženja v lokalih in restavracijah ena od španskih značilnosti.
Druženje v lokalih in restavracijah
Kot je dejala sogovornica, je v vasi, kjer živi in v kateri je le okoli 2000 prebivalcev, precej lokalov, saj je druženje ob kozarcu vina, poleg skupnih večerij ali kosil, središče lokalnega družabnega življenja. Kulture obiskovanja na domovih skoraj ni, je pa zato njihov vsakdan prepleten z obiskovanjem barov. »V La Rioji načeloma velja, da je približno en bar na 90 prebivalcev.« Druženju pa Španci namenjajo precej pozornosti in časa. »Veliko je popoldanskega druženja. Po službi je skoraj običajno, da gredo na pijačo in koncev tedna večinoma ne preživijo doma, temveč nekje v družbi. Španci tudi niso zelo športno aktivni, temveč veliko bolj poudarjajo socialno življenje, ki mu dajejo prednost.«
Za restavracije in lokale pa je Ljubljančanka tudi dejala, da so ne glede na inflacijo še vedno cenovno precej dostopni. Ni jim tudi škoda potrošiti denarja za druženje ob dobri hrani in vinu. Poleg tega tudi ni razširjena navada kopičenja prihrankov ter tako živijo bolj iz dneva v dan, je še opisala Slovenka. Za La Riojo pa je tudi dejala, da ima dobro finančno ravnovesje med plačami in vsakdanjimi stroški ter storitvami, kar je precej drugače od razmer v velikih mestih, kot sta Madrid in Barcelona. Ni pa dvoma, je še poudarila Neža Skrt, da te Španija očara s skupkom svojih prednosti: lepo vreme, gastronomija in topli ljudje. Kakovost bivanja v La Rioji odlikuje tudi uravnoteženost med delovnim in prostim časom.
Po najnovejših podatkih španskega statističnega urada za lansko leto, ki so jih objavili prejšnji mesec, je najvišja kakovost življenja v avtonomnih skupnostih Navarra, La Rioja in Baskija (Pais Vasco).
Hitro sklepanje prijateljstev
Na podlagi svojih izkušenj je Neža Skrt izpostavila tudi odprtost Špancev, zaradi česar je prijateljstva enostavno sklepati. »Zelo hitro te sprejmejo in vzamejo za svojega,« je dejala Ljubljančanka, ki je, preden se je zasidrala v Španiji, živela v številnih drugih državah po svetu in tam nabirala izkušnje iz vinarstva ter vinogradništva. Tako je nekaj časa preživela na Novi Zelandiji, v Nemčiji, Čilu in Argentini. Po njenih besedah je najtoplejši sprejem tudi v delovnem kolektivu doživela v Španiji. Zato je dejala, da je selitev v to južnoevropsko deželo tudi po tej plati enostavna. »Domačini te sprejmejo tudi v svoje skupine, pravijo jim 'cuadrilla', kjer so prijatelji, ki se poznajo od otroštva, iz vrtca ali šole, z leti pa se s porokami in otroki te skupine širijo ter štejejo med 40 in 50 ljudi. Prav tako imam srečo, da za veliko sodelavcev lahko rečem, da so moji prijatelji.«
Spontanost in ležerni odnos do časa
Med španskimi kulturnimi potezami je osvetlila tudi odnos do časa. Spontanost in ležernost, naj gre za zasebno ali profesionalno življenje, sta del tamkajšnjega vsakdana. »Spontanost je vpisana v njihov kulturni DNK. Veliko je spontanih druženj in načrti se zgodijo z danes na jutri ali iz ene ure v drugo. Na to sem se morala kar navaditi, glede na to, da imam rada vnaprej organizirane stvari, kar velja tudi za konec tedna. Vendar pa je tu popolnoma običajno, da v četrtek ne vedo, kaj bodo počeli v soboto in nedeljo.«
Po besedah Neže Skrt je časovna fleksibilnost prisotna tudi v delovnih procesih, kjer občasno pogreša nekoliko več organiziranosti. »Za kakšne stvari moram večkrat reči, da jih naredijo, saj se ne držijo rokov. Ni drugačen le odnos do časa, temveč tudi odgovornost, da določeno delo opravijo znotraj dogovorjenih časovnih okvirov. Tako bodo tudi na sestanek vedno prišli z zamudo. Časovna okna so odprta,« je dejala Slovenka.
V Španiji se je težko navadila (oziroma se še ni) na pozne večerje. »Če se dobiš za večerjo ob 21. uri, je zgodaj. Običajno začenjajo med 22. in 23. uro, kar pomeni, da nehaš jesti ob 1. uri in potem greš še malo ven,« je še o eni od španskih klasik povedala Ljubljančanka.
