Laura Tigeleiro z newyorškega Staten Islanda ima zaradi multiple skleroze eno oko nekoliko povešeno in obrnjeno vstran. Na tiktoku je objavljala predvsem zdrave recepte in želela spoznati nove ljudi, namesto tega pa je bila pogosto tarča žaljivih komentarjev o svojem videzu. Marca lani je njen telefon nenadoma preplavilo več kot 15.000 prijaznih komentarjev. Sprva ni vedela, kaj se dogaja, nato pa je ugotovila, da je postala tarča tako imenovane Kindness Mob oziroma »množice prijaznosti«.

Projekt je leta 2023 začel Tyler Brickley, strokovnjak za digitalni marketing iz Kansas Cityja. Kot je povedal za BBC, gre pri njegovem početju za posebno obliko trolanja: vsak dan svojim sledilcem predstavi osebo, ki je tarča spletnega nadlegovanja ali je spregledana, ti pa ji nato množično pišejo pozitivne komentarje. »Ugrabljamo mehanizme spletnega nadlegovanja,« je dejal Brickley in pojasnil, da pri tem uporabljajo predvsem koordinacijo in anonimnost, vendar za nasproten, dobronameren cilj.

Od desetih članov do pol milijona sledilcev

Brickley je idejo dobil 1. januarja 2023, ko je razmišljal o tem, zakaj ljudje puščajo negativne komentarje. Menil je, da jih številni ne napišejo zato, ker bi zares sovražili osebo, ampak ker sledijo množici. Sprva si je zamislil skupino desetih ljudi, ki bi v komentarjih poskušala tehtnico nagniti na stran pozitivnosti. Po njegovih podatkih je odtlej organiziral okoli 350 takšnih akcij, povprečna pa prinese približno 1000 komentarjev. Pri uspešnejših objavah jih je lahko več deset tisoč in zabeležijo tudi milijone ogledov.

Učinki niso omejeni na trenutni val pozornosti. Ameriška babica Renee Penick je za BBC povedala, da ji je obisk skupnosti pomagal v času, ko je bil njen mož v bolnišnici, okoli njenih videov pa je nastala nova skupnost. Glasbenica Nocturne iz zvezne države New York je po podobni akciji pridobila toliko novih oboževalcev, da se pripravlja na turnejo. Tigeleirova je zaradi povečane pozornosti pridobila toliko sledilcev, da ji je tiktok začel izplačevati denar; z zaslužkom je po lastnih besedah lahko kupila nov družinski avtomobil.

Brickley se pri tem namenoma umika iz ospredja. Kot je pojasnil, cilj ni promovirati njegovo skupnost, temveč odstraniti množico sovražnih komentarjev, da bi v ospredje prišla vsebina osebe, ki jo napadajo. Prav v tem vidi bistvo projekta: »Zgodba nismo mi.« Kar pa ne pomeni, da bi morali ignorirati njihove pohvalne strategije vračanja spleta iz greznice k temu, kar smo v drugi polovici 90. let menili, da bo.

Ali je prijaznost nalezljiva?

Ameriški sociolog Nicholas Christakis z univerze Yale meni, da pojav ponuja širši vpogled v delovanje družbenih omrežij. Po njegovem mnenju ljudje niso evolucijsko nagnjeni samo k tekmovalnosti, plemenskemu vedenju in škodljivosti, temveč tudi k prijateljstvu, ljubezni, učenju in prijaznosti. Družbena omrežja lahko po njegovih besedah te lastnosti izrabljajo tako, da anonimnost in algoritmično izpostavljanje konfliktov spodbujata prepire in negativno vedenje.

Christakis se pri tem sklicuje na raziskave o tako imenovanem družbenem širjenju vedenja. Njegove raziskave kažejo, da se lahko prijaznost širi po družbenih povezavah: če je nekdo prijazen do ene osebe, ta lažje prijazno ravna do nekoga tretjega, čeprav prvi in tretji človek med seboj sploh nista v stiku. Po njegovih besedah je Kindness Mob primer, kako bi bilo mogoče podobne mehanizme uporabiti tudi na spletu. Raziskave naj bi hkrati pokazale, da se lahko vedenje spletnih trolov spremeni, če uporabniki nehajo sodelovati z njimi in namesto tega vzpostavljajo pozitivne povezave.

Cena množične prijaznosti

Toda organiziranje takšne množice ima tudi svojo ceno. Ko je Brickleyju septembra 2025 število sledilcev v kratkem času zraslo s 30.000 na 200.000, je ob navdušenju prišlo tudi do izgorelosti. Vsak dan uporabniki prek spletnega obrazca predlagajo od 20 do 100 ljudi, ki bi jim po njihovem mnenju koristila akcija prijaznosti, Brickley pa lahko izbere le eno osebo na dan. Povedal je, da ima tako občutek, kot da vsak dan na njegova vrata potrka 20 ljudi, ki trpijo zaradi namernega spletnega nadlegovanja, vendar mora zavrniti skoraj vse.

Zaradi pritiska si je moral vzeti večmesečni premor in del nalog prenesti na prostovoljce. Alice Marwick, direktorica raziskav na Data & Society Research Institute, opozarja, da imajo podobni spletni projekti pogosto omejeno življenjsko dobo, saj oseba, ki jih vodi, po letu ali dveh običajno izgori. Po njenem mnenju imajo družbena omrežja veliko odgovornost za vedenje uporabnikov, vendar algoritmi sami niso dovolj za razlago problema; potrebna bi bila širša sprememba družbenih norm glede ravnanja z ljudmi na spletu.

Brickley je jeseni lani med okrevanjem po operaciji hrbta tudi sam postal tarča svojevrstnega »moba«. Njegova žena mu je v bolnišnici rekla, naj pogleda telefon, kjer ga je pričakalo okoli 1000 komentarjev podpore. Ob branju je jokal in, kot je povedal za BBC, takrat še posebej jasno spoznal, da ima projekt lahko resničen učinek. »Zdi se mi kot poslanstvo,« je dejal. Meni, da je Kindness Mob zgolj en korak, a se mu zdi prijaznost do vseh dober začetek.

Priporočamo