Vse večje število upokojencev prinaša spremembe tudi na nepremičninskem trgu, ugotavljajo strokovnjaki. Vse več starejših Evropejcev se zaradi vse višjih stroškov odloča za precej manjše domove in zapuščajo velike, prazne družinske hiše, na katere so bili navezani.
Nemški mediji poročajo o zgodbi 77-letne Uschi Hirsch, ki je pred petimi leti sprejela prav takšno odločitev. Svojo prostorno nepremičnino in večino osebne lastnine je zamenjala za 45 kvadratnih metrov veliko »mini hišo«. Danes je najstarejša prebivalka v manjši, tesno povezani soseski v švabskem Lippachu, približno 100 kilometrov vzhodno od Stuttgarta.
»Te odločitve nisem obžalovala niti za sekundo. Vsekakor bi jo ponovila,« je nemškim novinarjem povedala Hirscheva, ki na življenje na izjemno omejeni kvadraturi gleda pragmatično.
Zmanjšanje prostora namreč, kot pravi, ni okrnilo njenega družabnega življenja. V svojem novem domu lahko pogosti tudi 16 ljudi, pri čemer le malo preuredi prostor s premikanjem pohištva. Kot strastna vrtnarka pa je pri načrtovanju notranjosti razmišljala tudi o prihodnosti in morebitnih zdravstvenih težavah. Če bo nekoč potrebovala hoduljo ali invalidski voziček, bo, kot pravi, preprosto izpraznila osrednji prehod.
Demografski premik ni presenetljiv. Tržne analize kažejo, da industrija mikrodomov vedno bolj stavi prav na starejšo populacijo. Študija, ki sta jo leta 2021 izvedla organizacija LIVEE in nemško združenje Tiny House Verband med 24 proizvajalci, je potrdila, da 42 odstotkov podjetij uvršča kupce v starosti od 56 do 65 let med svoje najpomembnejše ciljne skupine. Dodatnih osem odstotkov proizvajalcev glavnino povpraševanja beleži pri starejših od 65 let.
