Misel o človeštvu brez otrok se zdi kot izsek iz znanstvenofantastične knjige, vendar ponuja pretresljiv vpogled v temelje naše družbe. Če bi se rojstva danes nenadoma ustavila, ne bi zgolj pasivno čakali, da čez dobro stoletje ugasne še zadnji predstavnik naše vrste. Po mnenju strokovnjakov, kot je ameriški antropolog Michael A. Little, bi bil proces propada veliko hitrejši in bolj boleč. Civilizacija, kot jo poznamo, bi se sesula sama vase.
Prva leta po prenehanju rojstev bi bila morda varljivo mirna. Število prebivalstva bi upadalo postopoma, z umiranjem najstarejših generacij. Vendar bi se pod površjem že kopičile napetosti. Brez novih generacij, ki bi vstopale na trg dela, bi družba izgubila svojo vitalnost. Kdo bi skrbel za proizvodnjo hrane, vzdrževal kritično infrastrukturo, kot so elektrarne in vodovodi, ter nudil zdravstveno oskrbo vse bolj starajočemu se prebivalstvu?
Strašen davek
»Verjetno je, da bi le malo ljudi preživelo 70 ali 80 let v takšnem svetu,« je v nedavnem prispevku na spletišču The Conversation razmišljal dr. Little, ki je svojo kariero posvetil preučevanju človeške biologije in kultur. »Pomanjkanje hrane, pitne vode, zdravil in vsega, kar nam danes omogoča preživetje, bi terjalo strašen davek veliko pred tem, ko bi umrl zadnji človek.«
Dejstvo, da bi morali nahraniti manj ust, bi se na prvi pogled zdelo kot olajšanje, toda resničnost bi bila bržkone drugačna. Brez zadostnega števila mladih delavcev v kmetijstvu in živilski industriji bi police trgovin ostale prazne. Kompleksne dobavne verige, od katerih smo danes popolnoma odvisni, bi se pretrgale. Podobno usodo bi doživelo zdravstvo: kdo bi skrbel za milijone ostarelih, ko bi zdravniki in medicinske sestre sami postali del te ostarele populacije?
Ta scenarij seveda ostaja hipotetičen. Nenadna ustavitev rojstev v svetovnem merilu je skoraj nemogoča, razen v primeru kakšne globalne katastrofe. Pisatelj Kurt Vonnegut je v svojem romanu Galapagos raziskoval idejo nalezljive bolezni, ki povzroči neplodnost. Številna dela, od Dekline zgodbe Margaret Atwood do filma Otroci človeštva, ki temelji na romanu P. D. James, pa medtem svarijo pred družbenim razkrojem in izgubo svobode v svetu brez otrok.
Nizka stopnja rodnosti
Ironično je, da so se v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja mnogi bali nasprotnega – prenaseljenosti. Danes pa se številne države, vključno s Slovenijo, soočajo z upadanjem rodnosti. Po podatkih slovenskega statističnega urada je stopnja rodnosti pri nas 1,52 otroka na žensko, kar je precej pod ravnijo 2,1, ki je potrebna za ohranjanje števila prebivalstva. Lani se je v Sloveniji rodilo najmanj otrok doslej, 16.875, medtem ko je umrlo 21.506 prebivalcev.
Svetovno prebivalstvo sicer še vedno raste in naj bi po napovedih demografov vrh doseglo v osemdesetih letih tega stoletja pri približno 10 milijardah ljudi. Toda rast se upočasnjuje, trendi v razvitih državah pa jasno kažejo v smeri staranja prebivalstva. Ključni izziv postaja ohranjanje vzdržnega ravnovesja med mladimi in starimi. Mladi so nosilci inovacij, ustvarjalnosti in delovne sile, ki poganja družbo.
