Voznik, ki gre na cesto, upravičeno pričakuje, da bo ta ustrezno urejena in vzdrževana, pravilno označena in brez nenadnih in nevarnih ovir. Še posebej se to zdi samoumevno na avtocestah, za katere je treba kupiti vinjeto. Toda kaj se zgodi, ko voznik kljub temu naleti na nepričakovano oviro in pri tem poškoduje svoje vozilo? Je upravljalec ceste dolžan povrniti škodo?
V praksi se pogosto zaplete, zavarovalnica zavrne izplačilo škode. Marsikdo noče tvegati sodnega postopka proti zavarovalnici ali upravljalcu ceste in se raje umakne. Voznik, ki mu je januarja 2023 kamenje na avtocesti pri Kozini poškodovalo osebno vozilo, je med redkimi, ki so se podali na naporno pot dokazovanja škode na sodišču. Po treh letih mu je uspelo.
Skala na prehitevalnem pasu
Voznik je med jutranjo vožnjo po avtocesti pred Kozino na prehitevalnem pasu naletel na večji kamen oziroma že manjšo skalo in zapeljal čeznjo, tako da mu je poškodovala podvozje avtomobila. Prižgale so se vse varnostne lučke, vozilo je nekoliko zanašalo, a je bilo še toliko vozno, da je pripeljal do prvega izvoza in poklical policijo.
Zavarovalnica, kjer ima Družba za avtoceste v RS (Dars) zavarovano odgovornost, je njegov odškodninski zahtevek dvakrat zavrnila z argumenti, da so bili vsi pregledi ceste in vzdrževalna dela opravljeni, kot veleva pravilnik o vzdrževanju javnih cest. Zavarovalnica je trdila še, da je šlo za nepričakovan in nepredvidljiv dogodek ter da je za škodo odgovoren neznani povzročitelj.
S tem se voznik ni strinjal, saj je menil, da obstaja zelo velika verjetnost, da je kamen padel s tovornjaka, ki je odvečni material prevažal z bližnjih gradbišč drugega tira Divača–Koper. Voznik je v tožbi proti zavarovalnici dokazoval, da imajo tovornjaki z bližnjih gradbišč navodilo, da se čim prej priključijo na avtocesto, da ne obremenjujejo lokalnih cest, ter da se zaradi tega na cestiščih pogosto znajdeta blato in kamenje, ki padeta s tovornjakov.
Tako je bilo tudi na dan njegove nesreče. Dars ovire ni pravočasno odstranil, niti je ni označil s prometnim znakom, voznik pa se skali ni mogel izogniti. Voznik je trdil, da bi prav zaradi gradbišča drugega tira moralo biti vzdrževanje avtoceste na tem odseku prilagojeno in pregledi pogostejši. Dars pa je na drugi strani zagotavljal, da vozišče pregledujejo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer.
Dokazal je, da upravljalec ceste ni naredil vsega
To je premalo, je vozniku pritrdilo sodišče v Sežani. Tudi zaradi dejstva, da je primorska avtocesta zaradi tovornjakov z gradbišč drugega tira veliko bolj obremenjena. Zato so zgolj dva pregleda ceste na dan in strojno čiščenje cestišča vsak drugi dan v tem primeru premalo za dokaz profesionalne skrbnosti, je razsodilo sodišče. Kot neutemeljene je ocenilo trditve zavarovalnice, da Dars vseh dogodkov ne more predvideti in preprečiti ter da je storil vse, kar je bilo v dani situaciji mogoče. Zavarovalnica je morala povrniti škodo in zamudne obresti.
To ni bil osamljen primer, isti dan so policisti obravnavali kar tri primere poškodovanih pnevmatik in podvozja na odseku pred Kozino, ker so vozniki povozili kamenje. K sreči so se končale le z materialno škodo. A mnogi lastniki avtomobilov se v podobnih primerih, tudi zaradi sodnih stroškov in negotovega izida, ne odločijo za tožbo proti vzdrževalcu ceste oziroma zavarovalnici.
»Zavarovalnice računajo, da oškodovanci ne bodo vlagali tožbe, kadar ne gre za zelo veliko škodo. Oškodovancu, ki si je upal vložiti tožbo, pa je uspelo. S to sodbo, ki je pravnomočna, smo dokazali, da je podan temelj za tovrstne odškodnine. In to je lahko znamenje tudi za druge voznike, ki se jim zgodi podobno, da se spustijo v sodni spor,« pravi odvetnica Nina Cek, ki je zastopala oškodovanca. Tožbo je sicer treba vložiti v treh letih, sicer zastara, opozarja.
