Moskva je prevzela začasen državni nadzor nad ruskimi premoženjskimi sredstvi tobačnega velikana Japan Tobacco International, proizvajalca znamk Winston in Camel. Ta korak je del vse širše kampanje Kremlja za prevzem nadzora nad premoženjem mednarodnih podjetij.
Predsednik Vladimir Putin je z odlokom odredil prenos osrednjih proizvodnih obratov JTI na ruski subjekt. Ukrep zajema tovarne cigaret v Sankt Peterburgu ter obrate za predelavo tobaka v Leningrajski in Lipecki oblasti. Kmalu zatem so pod isti nadzor prešle še tri lokalne podružnice. Novica je sprožila opazen padec vrednosti delnic tobačnega koncerna na borzi.
Pravna podlaga
Podjetje Japan Tobacco International, znano tudi kot JTI, ki ima sedež v Ženevi, je v Rusiji globoko zasidrano. Od prevzema tobačnega poslovanja R. J. Reynolds leta 1999 velja za vodilnega igralca na trgu in tam zaposluje približno 4000 ljudi. Njegova rast se je v preteklosti okrepila tudi z rekordnim nakupom britanske skupine Gallaher Group leta 2007, je poročal nizozemski De Telegraaf.
Pravna podlaga za prevzem izhaja iz predsedniškega odloka iz leta 2023, ki ruskim oblastem omogoča uvedbo zunanje uprave nad premoženjem podjetij iz tako imenovanih neprijateljskih držav. V to kategorijo Moskva uvršča države, ki po začetku invazije podpirajo Ukrajino.
Japan Tobacco se je s tem pridružil vrsti zahodnih korporacij, ki so v Rusiji doživele podobno usodo. Septembra so pod začasen državni nadzor prešle lokalne podružnice švicarskega prehrambnega velikana Nestlé in francoske trgovske verige Auchan, letos pa tudi nizozemski proizvajalec barv AkzoNobel. Že pred tem je Moskva enake ukrepe uvedla proti Danoneju in pivovarni Carlsberg.
Nadzor tuje uprave
Kljub svoji dolgoletni prisotnosti v Rusiji je bilo podjetje JTI pod mednarodnim pritiskom iz povsem drugih razlogov. Ukrajina je namreč Japan Tobacco, skupaj s korporacijama Mars in Philip Morris, uvrstila na uradni seznam mednarodnih sponzorjev vojne, ker so kljub sankcijam ohranili prisotnost na ruskem trgu.
Za vlagatelje in delničarje ta razvoj dogodkov pomeni, da so ruske strukture mednarodnega podjetja postopoma prešle pod nadzor tuje uprave. Zanesljivih informacij o tem, ali in kdaj bo to premoženje vrnjeno prvotnim lastnikom, trenutno ni.
Naj spomnimo, da so številna slovenska podjetja po razpoložljivih podatkih prav tako prisotna v Rusiji, vključno s podjetji, kot so Riko, Gorenje, Iskratel in Krka. Slovenija je lani v Rusijo izvozila za 1,26 milijarde evrov blaga, kar je za polovico več kot pred vojno. Kar 72 odstotkov pri tem predstavljajo zdravila, ki niso predmet sankcij.
