Poletne počitnice v Grčiji so se za starejši avstrijski par spremenile v drago lekcijo o nevarnostih nakupovanja nakita na turističnih izletih, je poročal avstrijski Heute. Zakonca sta za domnevno dragoceno ogrlico s tanzanitom odštela 5000 evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je kos vreden manj kot desetino te cene.
Upokojenec Konrad L. in njegova soproga iz okolice Feldkircha v avstrijski zvezni deželi Predarlsko sta na grškem otoku Rodos preživljala dvotedenski dopust. Med organiziranim avtobusnim izletom po otoku se je skupina ustavila v lokalni zlatarski delavnici, kjer prodajalci pogosto sodelujejo s turističnimi agencijami.
Po besedah zakoncev so prodajalci uporabili izrazito agresiven pristop, pri čemer so poudarjali redkost kamnov in obljubljali neponovljive ugodne cene, značilne samo za tisto območje. Kljub predhodnim opozorilom o podobnih prevarah sta podlegla pritisku in kupila modro-vijoličen tanzanit z zlato verižico.
Plačilo sta izvedla v dveh delih. Najprej sta odštela 2000 evrov predplačila, ki mu je sledil preostanek do celotnega zneska 5000 evrov. Trgovec je ob nakupu izdal tudi certifikat, ki naj bi jamčil za pristnost in vrednost kamna.
Po vrnitvi v Avstrijo sta zakonca želela preveriti pravo vrednost svoje investicije. Neodvisne ocene treh različnih profesionalnih draguljarjev v Avstriji in Švici so razkrile, da je vgrajeni tanzanit izjemno slabo brušen. Strokovnjaki so ugotovili, da je najdragocenejši del nakita dejansko zlata verižica, medtem ko celotna tržna vrednost izdelka dosega največ 400 evrov.
Tanzanit, redek dragulj, ki ga kopljejo izključno v afriški državi Tanzaniji, je sicer visoko cenjen, vendar je njegova vrednost odvisna predvsem od kakovosti brušenja, čistosti in barve.
Zaradi pomanjkanja znanja turisti pogosto ne morejo oceniti dejanske kakovosti, kar pomeni, da lahko plačajo precej preveč.
Evropski potrošniški centri ob takšnih primerih opozarjajo, da je vračilo denarja pri nakupih v fizičnih trgovinah v tujini težko, saj zanje ne velja 14-dnevni rok za odstop od pogodbe brez navedbe razloga, ki velja samo za spletno nakupovanje ali nakupe zunaj poslovnih prostorov.
Grški trgovec je ob uradni pisni pritožbi zavrnil vračilo kupnine in paru ponudil zgolj možnost zamenjave za drug kos nakita iz njihove ponudbe.
