Legendarni 137-karatni rumeni diamant Florentinec in drugi dragulji, ki so jih odnesli z dunajskega Hofburga ob padcu avstro-ogrske monarhije leta 1918, naj bi bili ukradeni, predelani ali prodani. Resnica, ki so jo razkrili potomci zadnjega cesarja Karla I., je drugačna: gre za zgodbo o molku in izpolnitvi obljube, ki je trajala natanko stoletje.
Zadnja želja cesarice Zite in skrivnostni Florentiisef
Kot je v intervjuju pojasnil Karl von Habsburg (64), vnuk cesarja Karla I., je bila skrivnost tako dobro varovana zaradi spoštovanja do njegove babice, cesarice Zite. Ko je njen mož, cesar Karel I., leta 1922 umrl v izgnanstvu, je Zita sinova prosila, naj lokacije draguljev ne razkrijeta še 100 let po Karlovi smrti.
Družina je potrdila, da so bili dragulji vsa ta leta varno spravljeni v bančnem trezorju v Kanadi. Vendar je razkritje, da je zbirka, ki poleg Florentinca vključuje tudi red zlatega runa, na varnem, sprožilo pravni konflikt.
Avstrija ustanavlja florentinsko komisijo
Podkancler in minister za kulturo Andreas Babler je ustanovil posebno florentinsko komisijo, ki bo preučila pravna vprašanja. Komisija se je prvič sestala včeraj, njen cilj pa je razjasniti, ali ima Republika Avstrija kakršno koli pravico do teh predmetov.
Družina Habsburg trdi, da je cesar Karel I. dragulje leta 1918 prepeljal v Švico in so bili popisani kot zasebna last družine, ne pa kot del državnih kronskih draguljev. Pravnik Wolfgang Peschorn, predsednik finančne prokurature in vodja komisije, priznava, da je »razjasnitev vprašanja, kakšne pravice ima Avstrija danes, več kot sto let pozneje, pravi izziv«.
Sedemčlanska komisija s poglobljenim zgodovinskim in pravnim znanjem bo svoje ugotovitve javnosti predstavila jeseni 2026.
Cesarjevi potomci diamanta ne nameravajo prodati, temveč si želijo, da bi bil razstavljen v kanadskem muzeju.
Habsburžani so bili tesno povezani tudi s Celjem
Skozi več stoletij so bili odnosi med grofi Celjskimi in Habsburžani kompleksni, a tudi tesni. Celjski grofje, ki so se najprej imenovali žovneški gospodje, so se namreč v 14. stoletju še pravi čas postavili na stran Habsburžanov in leta 1308 postali habsburški vazali. V nekem obdobju pa so bili celjski grofje in Habsburžani tudi sorodstveno povezani. Avstrijski nadvojvoda ter ogrski in češki kralj Ladislav Posmrtni je bil namreč vnuk Barbare Celjske, njegov oče pa je bil Habsburžan. Po spletu dogodkov je skrbništvo nad njim dobil Ulrik II., Celjani pa s tem oblast v vojvodini Avstriji in po letu 1456 še kraljevo namestništvo na Ogrskem.
Podpora samostojni Sloveniji
Otto von Habsburg, najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla I., politik, publicist in ugleden evropski državnik, ki je umrl 4. julija 2011, je bil med letoma 1973 in 2004 tudi predsednik Panevropske zveze, med letoma 1979 in 1999 pa član evropskega parlamenta. Vso kariero se je zavzemal za svobodno, združeno in socialno naravnano Evropo, glasno je zagovarjal tudi načrte o slovenski osamosvojitvi in bil velik zagovornik širitve ter povezovanja Evropske unije.
