Najdražje in najmanj učinkovito je namreč naše sedanje zdravstvo – brez odgovornega upravitelja sistema. Zato zdaj, ko je koalicija požgala vse politične mostove do vzpostavitve zavarovalniškega sistema, pač začnimo pogovore o tem, kako čimbolj učinkovito vzpostaviti »državno upravljanje« zdravstva, če smo se za njega očitno odločili.
V resnici nihče ne želi biti na mestu, kjer bi prevzemal nase odgovornost za delovanje zdravstvenega sistema in ustrezno oskrbo bolnikov. Mnogo bolj udobno je igrati našo tradicionalno samoupravno igro mnogih deležnikov, od katerih se nihče ne čuti odgovornega, če sistem kot celota ne daje dobrih rezultatov. Ministrstvo za zdravje kot formalni lastnik in upravljalec zdravstvenega sistema delegira svojo odgovornost na direktorje zdravstvenih ustanov in ZZZS. Direktorji skrbijo za povsem parcialne interese svojih ustanov, ZZZS pa namesto veščega upravljalca javnega zdravstva opravlja samo funkcijo računovodskega servisa, ki mora držati proračun v okviru planiranih letnih prihodkov, za zavarovance v čakalnih vrstah pa ne čuti odgovornosti.
Če Slovenci v realnosti bolj zbolevamo, kot nam velevajo proračunski plani ZZZS, toliko slabše za Slovence, zato se »nadštevilni« pokvarjeni kolki, kolena in hrbtenice in očesne leče preprosto »premaknejo« v plane za naslednje leto ali še naslednje – in tako nastanejo zdravstveno nedopustne čakalne dobe.
n1.info
