Mengele se je leta 1959 hotel vrniti v Nemčijo – ali je tja tudi zares odšel, ni znano. "Zanimivo je, da je februarja 1959 zaprosil za potovanje v Zahodno Nemčijo in to pod svojim pravim imenom. Vemo, da so obstajale govorice, vemo tudi, da je bil njegov oče takrat bolan. To se ujema. In zdaj imamo potrditev, da je resnično nameraval priti kot Josef Mengele. To kaže, da se je počutil varnega," ocenjuje ugledni zgodovinar in strokovnjak za nacistično obdobje Bogdan Musial.
Na vprašanje, ali je bil Mengele resnično ponovno v Nemčiji, so na nemškem zunanjem ministrstvu za MDR Investigativ odgovorili, da "nimajo informacij o tem, da bi Josef Mengele resnično potoval v Zvezno republiko Nemčijo."
Selekcija in brutalni eksperimenti
Druga svetovna vojna se je končala pred 80 leti. To je bil tudi konec holokavsta oziroma načrtnega poboja šestih milijonov Judov. V središču tega genocida je bilo taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi. Tam je Mengele delal kot zdravnik. Zadolžen je bil za selekcijo – med zaporniki je izbiral tiste, ki bodo lahko delali ali služili njegovim brutalnim medicinskim poskusom. Ostale so takoj pomorili v plinskih komorah.
V začetku leta 1945 je Auschwitz osvobodila Rdeča armada, Mengele pa je izginil. Maja 1945 so zavezniki za njim razpisali tiralico zaradi množičnih umorov.
Kot mnogi drugi nacistični zločinci je izkoristil kaos povojnega obdobja in leta 1949 pobegnil v Argentino. Ta država se je – tako kot mnoge na Zahodu – osredotočila na boj proti komunizmu, nacisti pa so veljali za dobrodošle zaveznike. "Vse te vlade so sprejemale nemške znanstvenike, tudi Argentina," pravi Ariel Gelblung iz Centra Simon Wiesenthal v Buenos Airesu. Njegova organizacija po vsem svetu išče nacistične zločince. Do danes ni znano, ali je Mengele v Argentini resnično delal kot znanstvenik. Finančno je bil preskrbljen – podpirala ga je premožna družina, živel pa je udobno, v vili v enem najboljših delov Buenos Airesa.
Konec petdesetih let naj bi Mengele dobil informacijo, da mu je nekdo na sledi. Bil je del mreže nekdanjih nacistov, ki so si medsebojno pomagali. Adolf Eichmann, eden glavnih organizatorjev holokavsta, je denimo ostal v Buenos Airesu, kar je bilo zanj usodno. Izraelska tajna služba Mosad ga je izsledila, ga ugrabila in odpeljala v Izrael, kjer je bil obsojen na smrt. Josef Mengele je v nasprotju z njim še naprej živel na svobodi – najprej v Paragvaju, nato pa v Braziliji.
Zakaj so Mengelejev dosje tako dolgo skrivali?
Policija je, kot trdi profesor Daniel Feierstein iz Centra za preučevanje genocida v Buenos Airesu, poskušala zaščititi samo sebe. "Preden je bil Eichmann ugrabljen, je Nemčija prvič poslala informacije Argentini in zahtevala izročitev Josefa Mengeleja." Ko so se argentinske varnostne sile odzvale, je bil Mengele že na begu. "Opozorili so ga kar dvakrat," pravi Feierstein. Sumijo, da so informacije prišle prav iz policijskih krogov.
Iz dokumentov nemškega zunanjega ministrstva izhaja, da je Nemčija šele konec leta 1959 Argentini poslala zahtevo za Mengelejevo izročitev. Tri leta prej pa je Mengele pod svojim pravim imenom na nemškem veleposlaništvu vložil prošnjo za potni list. Argentinska policija je očitno vedela, kje je. Iz dosjeja je tudi razvidno, da je bila argentinska policija že januarja 1960 obveščena, da je Mengele pobegnil v Paragvaj. "Zanimivo je, da so argentinske oblasti vedele vse. To je nova informacija," pravi zgodovinar Musial.
Še istega leta je Mengele pobegnil naprej – v Brazilijo. Tamkajšnja policija je že leta 1963 od argentinskih oblasti zahtevala vse podatke o njem, vključno s prstnimi odtisi in fotografijami. To kaže, da je policija utemeljeno domnevala, da je Mengele na ozemlju Brazilije.
Kaj so takrat vedele nemške oblasti?
Zunanja obveščevalna služba BND je sodelovala z Mengelejevimi pomagači in še danes dovoljuje vpogled v zgolj zelo omejeno število dokumentov. Na vprašanje MDR Investigativ so odgovorili: "Vpogled v spise o (...) vojnih zločincih in osebah, obtoženih nacističnih zločinov v Južni Ameriki, so že imeli znanstveniki in novinarji. Ne moremo napovedovati, kdaj bodo kateri dokumenti dostopni javnosti."
Kritiki še danes nemškim oblastem očitajo, da so storile zelo malo za razkritje sodelovanja in povezav z nacističnimi zločinci oziroma da so celo popolnoma odpovedale. S tem se ne strinja zgodovinar Musial: "Odpovedati bi pomenilo, da je država vsaj na nek način hotela preganjati te zločince. V primeru Mengeleja se vidi, da te volje sploh ni bilo." Zato, trdi, država ni odpovedala. "Nasprotno – bila je uspešna. Ker je njen cilj pravzaprav bil ne preganjati."
Mengele je do smrti leta 1979 živel pod lažnim imenom v Braziliji, njegov grob pa so odkrili leta 1985.
