Šest let po odmevnih hišnih preiskavah, ki so jih na območju celjske in ljubljanske policijske uprave opravili kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), so se pred sodnikom Markom Brišnikom zaradi več kaznivih dejanj znašli zaposlitveni center Griffin in njegova direktorica Tanja Čajavec ter celjski javni zavod (JZ) Socio z nekdanjo direktorico Suzi Kvas. Leta 2017 je prvoobtožena Tanja Čajavec, kot ji očita evropska delegirana tožilka Tanja Frank Eler, na razpis za pridobitev sredstev EU prijavila projekt socialne aktivacije in že v prijavi navedla okoliščine, ki niso bile točne. »Denimo strokovno usposobljenost in delovne izkušnje zaposlenih, ki naj bi delali kot strokovni sodelavci oziroma vodje projektov,« je pojasnila tožilka, ki prvoobtoženi očita goljufijo v škodo EU ter preslepitev pri pridobitvi posojila oziroma ugodnosti, Suzi Kvas in JZ Socio pa pomoč pri tem kaznivem dejanju, saj sta, ker je šlo za projektno partnerstvo, v prijavi sodelovala. »Prijava z JZ Socio je Griffinu prinesla dodatne točke, da so bili izbrani za izvedbo več projektov. Dodatno je družba Griffin prijavljala stroške, tudi potne, za osebe, ki niso delale in izvajale nobenih aktivnosti na projektih,« je navedla tožilka. Skupno je nastalo za 647.000 evrov škode, od tega je štiri petine evropskih sredstev, petina pa državnih.
Na teambuildingu so jedli in pili
Tako Čajavčeva kot Kvasova sta krivdo zavrnili. »Mi s tem nismo imeli nič, kar bomo dokazali. Bili smo le partnerji v projektu,« trdi Suzi Kvas. Čeprav je krivdo zavrnila tudi Čajavčeva, so do zdaj zaslišane priče večinoma obremenile prav njo. Priča Franček K. je povedal, da je bil v Griffinu zaposlen dobrih pet let, od leta 2015. Da bi imeli kdaj kakšna izobraževanja, vezana na projekt socialne aktivacije, se ne spomni. Dejal je tudi, da mu ob zaposlitvi ni bilo treba predložiti življenjepisa, ga je pa moral pozneje. Opazil je, da je bilo v njem pripisano, da je usposobljen za timsko delo, čeprav dejansko nikoli ni delal z več osebami, sploh pa ne z ranljivimi skupinami. Tudi več drugih prič je izpovedalo, da je Tanja Čajavec ponarejala življenjepise ljudi, celo takšnih, ki se v Griffinu nikoli niso zaposlili. Več se jih je zaradi ponarejanja listin znašlo tudi v kazenskih postopkih. Ko je prvoobtožena pričo vprašala, ali so imeli enkrat na Šmartinskem jezeru teambuilding, je priča to potrdila. »Spomnim se, da smo tam jedli in pili, kakšne delavnice ali predstavitve projekta pa nismo imeli,« je povedala priča.
Kdo bo pa to gledal?
Zaslišali so tudi Tanjo L., ki je bila v Griffinu do leta 2019, ko je bila odpuščena iz poslovnih razlogov, tako rekoč desna roka obtožene Tanje Čajavec. Delala je v kadrovski službi, ni pa želela sodelovati v programu socialne aktivacije, ker ni imela ustrezne izobrazbe. Je pa pri plači prejemala potne stroške, ki jih je morala vsak mesec, ko je prejela plačo, vračati v blagajno Griffina. Spomnila se je tudi treh računov v višini 60.000 evrov, ki so bili izstavljeni v času, ko so jih že zasliševali preiskovalci NPU. Na njih je bil podpis sodelavke, ki v Griffinu sploh ni bila več zaposlena. »Izdani so bili po navodilih direktorice,« je dejala priča. In pojasnila, da je na lastne oči videla življenjepise, ki so bili pozneje predrugačeni, kar naj bi počela direktorica. »Enkrat smo jo vprašali, ali je to v redu, pa nam je rekla: Ja, kdo bo pa to gledal?« Odvetnika prvoobtožene Boštjana Penka je zanimalo, kdaj so ugotovili, da so življenjepisi sporni. Priča je dejala, da so leta 2019 na ministrstvu prejeli prijavo Silve P., kmalu zatem pa so jih klicali z NPU.
