Eskalacija napetosti med Iranom in Izraelom, ki najbrž še ni dosegla najhujšega z medsebojnim obstreljevanjem, postavlja Bližnji vzhod pred eno najnevarnejših preizkušenj v zadnjih desetletjih. Medtem ko mednarodna skupnost, vključno s Slovenijo in Evropsko unijo, poziva k zadržanosti, se analitiki in diplomati ukvarjajo z najtemnejšimi možnimi scenariji, ki bi lahko pahnili celotno regijo v vojno s katastrofalnimi posledicami.
Neposredni spopadi med Teheranom in Tel Avivom so za zdaj videti omejeni, vendar vsak nov napad in vsaka nova grožnja povečujeta tveganje, da pozivi k umiritvi razmer ne bodo uslišani. Kaj se zgodi, če se spopadi razširijo in uidejo izpod nadzora?
1. scenarij: Amerika se neposredno vplete v konflikt
Kljub uradnim zagotovilom Washingtona, da si ne želi vojne z Iranom, v Teheranu očitno menijo drugače. Iransko vodstvo je prepričano, da so Združene države stale za nedavnimi izraelskimi napadi, če ne z neposredno podporo, pa vsaj s tihim soglasjem. To prepričanje odpira vrata nevarnim možnostim.
V primeru nadaljnjega zaostrovanja bi lahko Iran udaril po ameriških ciljih po Bližnjem vzhodu. To vključuje tabore specialnih enot v Iraku, vojaška oporišča v drugih bližnjih državah in diplomatska predstavništva. Čeprav sta iranska proksija, Hamas in Hezbolah, v zadnjih spopadih utrpela znatne izgube, oborožene milice v Iraku, ki jih podpira Teheran, ostajajo močne in nedotaknjene. Napad na ameriške sile ali interese bi neizogibno sprožil silovit odziv Washingtona in konflikt potisnil v novo, nepredvidljivo dimenzijo.
2. scenarij: vojna zajame sosednje države
Če Iranu ne bi uspelo zadati pomembnejše škode dobro zaščitenim vojaškim in strateškim ciljem v Izraelu, bi se lahko usmeril na lažje tarče v Perzijskem zalivu. Države, kot so Združeni arabski emirati in Saudova Arabija, ki jih Teheran vidi kot tihe zaveznice svojih sovražnikov, bi lahko postale prizorišče napadov.
Takšen razvoj dogodkov bi imel uničujoče posledice. Te države niso samo ključne svetovne proizvajalke nafte, temveč gostijo tudi pomembna ameriška vojaška oporišča. Napad nanje bi skoraj zagotovo sprožil njihove prošnje za ameriško vojaško posredovanje, s čimer bi se ZDA znašle v vojni na dveh frontah – branile bi tako Izrael kot zalivske monarhije. Posledice za svetovno gospodarstvo, predvsem za cene nafte in dobavne verige, bi bile katastrofalne.
3. scenarij: padec režima v Teheranu in vakuum moči
Dolgoročni cilj nekaterih v Izraelu je zrušitev Islamske revolucionarne republike v Iranu. Izraelski predstavniki so v preteklosti že nakazovali, da je njihov širši cilj sprememba režima. Čeprav bi si nekateri v regiji, predvsem v Izraelu in delu sunitskega arabskega sveta, oddahnili ob padcu teokratske vlade v Teheranu, se poraja vprašanje, kakšen vakuum bi to ustvarilo.
Iran je velika in etnično raznolika država. Padec centralne oblasti bi lahko sprožil notranje spopade, separatistična gibanja in humanitarno krizo nepredstavljivih razsežnosti. Sosednje države, kot so Turčija, Pakistan in Rusija, bi se verjetno vmešale v boj za vpliv, kar bi lahko vodilo v dolgotrajno in krvavo državljansko vojno, podobno tisti v Siriji, a v veliko večjem obsegu. Stabilnost celotne regije bi bila ogrožena za več desetletij.
***
Slovenska zunanja politika, skupaj z Evropsko unijo, vztraja pri stališču, da je edina pot naprej diplomacija in dialog. Kot je bilo poudarjeno v skupni izjavi predsednika vlade in predsednice republike, napadi vodijo v slepo ulico in ogrožajo pogajanja o iranskem jedrskem programu, ki so ključna za mednarodno varnost. A v ozračju, polnem sovraštva in nezaupanja, glas razuma zveni vse tišje.
Bližnji vzhod in z njim ves svet opazujeta, ali bosta prevladala modrost in zadržanost ali pa se bo uresničil eden od najtemnejših scenarijev.
