Kitajska, sicer največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu, vrh proizvedenih emisij napoveduje do leta 2030, do leta 2060 pa načrtuje podnebno nevtralnost, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Azijska velesila v zadnjih letih posledično obsežno vlaga v energetski sektor. Raziskave kažejo, da je v zadnjem obdobju zgradila skoraj toliko sončnih in vetrnih elektrarn kot vse druge države skupaj.
S pomočjo novih sončnih, vetrnih in jedrskih zmogljivosti ji je uspelo v letošnjem prvem četrtletju izpuste ogljikovega dioksida medletno zmanjšati za 1,6 odstotka, v 12 mesecih do konca marca pa za odstotek, je pojasnila analitičarka pri CREA Lauri Myllyvirta.
Kitajska je sicer padec emisij v preteklosti že zabeležila, a le v primerih, ko je beležila tudi manjše povpraševanje po energiji, denimo v času pandemije covida-19.
Tokrat pa je do padca prišlo ob hkratnem povečanju potreb po energiji - v prvem četrtletju so se na medletni ravni okrepile za 2,5 odstotka.
Izpusti, proizvedeni v energetiki, so v prvem četrtletju lani nazadovali za 5,8 odstotka, s tem pa zasenčili rast emisij, ki so nastale kot posledica uporabe premoga v kovinski in kemični industriji.
Poročilo pa ob tem opozarja na možnost ponovne rasti izpustov na Kitajskem, če se Peking v trgovinskem spopadu z ZDA odloči stimulirati sektorje z velikim ogljičnim odtisom.
