Iz palestinskega gibanja Hamas so sporočili, da bodo izpustili izraelsko-ameriškega talca Edana Alexandra, ki je zadnji živeči talec z ameriškim državljanstvom v Gazi. Sporočili so tudi, da je odločitev namenjena olajšanju dogovora za vstop humanitarne pomoči in dosegu premirja.
Ameriški predsednik Trump je izpustitev Alexandra potrdil v objavi na omrežju Truth Social in jo označil za »monumentalno novico« in »dobronamerni korak proti stališčem ZDA in drugih mediatorjev - Katarja in Egipta – v smeri končanja vojne«.
Dogovor je potrdil tudi Izrael, ki pa ni bil vključen v pogovore o izpustitvi Alexandra. Iz urada izraelskega predsednika vlade so sporočili, da se ni zavezal k premirju, ampak le vzpostavitvi "varnega koridorja", ki bo omogočil predajo Alexandra.
Kdo je izpuščeni talec?
Edan Alexander se je rodil v Izraelu, a odraščal v ZDA, zato ima izraelsko in ameriško državljanstvo. V Izrael se je vrnil, da bi služil v vojski. Borci Hamasa so ga kot izraelskega vojaka zajeli med napadom 7. oktobra leta 2023.
Od 251 talcev, ujetih med napadom Hamasa, jih je 59 še vedno v Gazi, od katerih naj bi bilo živih še 24. Od petih preostalih talcev, ki imajo ameriško državljanstvo, je Alexander edini, za katerega izraelski obveščevalci predvidevajo, da je še živ.
Veliko večino talcev, ki so že na prostosti, je Hamas izpustil po pogajanjih z Izraelom. 105 jih je bilo izpuščenih že novembra leta 2023, še 30 pa januarja letos. V obeh primerih je dogovor vključeval izpustitev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov in začasno premirje. Še štiri talce je Hamas izpustil brez dogovora, osem pa jih je rešila izraelska vojska v operaciji posebnih enot.
Trije talci so uspeli iz ujetništva pobegniti sami, a so jih po pomoti ustrelili izraelski vojaki, ko so se približali njihovim položajem.
Izrael ni bil vključen v pogajanja
Predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da Izrael v zameno za izpustitev Alexandra, ki je bil tudi vojak izraelske vojske, ne bo izpustil nobenih palestinskih zapornikov in ne bo prekinil vojaških operacij v Gazi. Ob tem je povedal še, da je bil dogovor mogoč zaradi vojaškega pritiska izraelske vojske na Hamas.
Vseeno bode v oči, da je po poročanju izraelskih medijev izraelska stran za pogovore med Hamasom in ZDA izvedela preko prisluškovanja funkcionarjem Hamasa.
Razlike med Izraelom in ZDA
Trump je v svojih objavah poudaril, da vidi izpustitev Alexandra in pogajanja, ki so to spremljala, kot prvi korak h končanju vojne. To ni v skladu s dosedanjimi stališči Izraela, ki vse od začetka vojne zavrača ponudbe Hamasa, da bi izpustitev talcev vodila v trajno premirje, in vztraja, da bo tudi po izpustitvi talcev vojno nadaljeval do končnega uničenja Hamasa.
Pomemben premik je tudi, da so ZDA prejšnji teden prekinile zračne napade na Ansar Allah v Jemnu. S tako imenovanimi Hutijevci je namreč Washington sklenil premirje, ki pa vključuje le končanje hutijevskih napadov na ladijski promet skozi Rdeče morje. Raketni napadi na Izrael niso vključeni v dogovor, čeprav je bil to razlog da so marca ZDA sploh začele ponovno bombardirati Jemen. Ansar Allah je napovedal, da od teh napadov ne odstopajo.
Ravno prejšnji teden so hutijevske rakete padle v neposredno bližino glavnega izraelskega letališča Ben Gurion. Ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee je konec tega tedna povedal, da se bodo ZDA na te napade odzvale le, če bodo v njih ranjeni ameriški državljani v Izraelu.
Ne glede na zadnja razhajanja med ZDA in Izraelom Washington še naprej vojaško izdatno podpira Izrael, prav tako pa so številni diplomatski preobrati zaznamovali že prvi Trumpov mandat.
Trump jutri v Saudovo Arabijo
Izpustitev Alexandra je povezana tudi s skorajšnjim obiskom Trumpa na Bližnjem vzhodu. Ameriški predsednik bo jutri obiskal Saudovo Arabijo, turnejo pa bo nadaljeval v Združenih arabskih emiratih in Katarju. Tu naj bi v dar prejel tudi letalo Boeing 747, ki je do sedaj prevažalo člane katarske kraljeve družine.
V načrtu pa ni obiska Izraela, ki je sicer obvezna postojanka ameriških predsednikov ob obiskih te regije.
Gostitelji v zalivskih državah bodo Trumpa pozvali, naj diplomatsko pritisne na Izrael, naj pristane za trajno premirje. V zadnjih letih so se interesi zalivskih držav, predvsem Saudove Arabije in Izraela, sicer pogosto ujemali v skupnem boju proti vplivu Irana in Hutijev v Jemnu, ki jih podpira Teheran.
Odnosi zalivskih držav do Izraela so se v letu in pol vojne v Gazi močno ohladili, saj monarhije na Arabskem polotoku dejanja Izraela vidijo kot grožnjo stabilnosti celotne regije.
Neposredno pred napadi 7. oktobra sta se Izrael in Saudova Arabija pripravljala, da bi ob mediaciji ZDA prvič od ustanovitve judovske države vzpostavila diplomatske stike. Normalizacija odnosov Izraela z arabskimi državami je bil osrednji cilj bližnjevzhodne politike Trumpovega predhodnika Joea Bidna in po mnenju številnih opazovalcev razlog, da se je vodstvo Hamasa odločilo za dramatični napad na Izrael.
Hamas pripravljen na pogajanja o končanju vojne
Iz Hamasa so sporočili, da so pripravljeni »nemudoma začeti pogajanja za dogovor o koncu vojne, izmenjavi talcev in zapornikov ter rešitev za povojno upravo Gaze.«
Hamas končanja vojne ne pogojuje s prevzemom oblasti v Gazi, kar sta pozdravila Katar in Egipt, ki nastopata v vlogi mediatorja. Tudi Trump je izpostavil, da razume izpustitev ameriškega talca kot izraz dobre volje Hamasa, da se pogaja z Washingtonom o končanju vojne in povojni ureditvi palestinske enklave.
Izrael nadaljuje s pripravami na obsežno ofenzivo
Predstavniki Izraela so povedali, da se nadaljujejo priprave na razširjeno ofenzivo, ki bi vključevala tudi stalno zasedbo celotnega območja Gaze in prisilno preselitev Palestincev na jug. Izraelski premier Netanjahu je povedal, da se bo ofenziva začela, če med Trumpovim obiskom na Bližnjem vzhodu ne bodo dosegli dogovora o premirju.
Izrael že 70 dni blokira dobavo hrane, zdravil in drugih humanitarnih sredstev v Gazo, kar človekoljubne organizacije označujejo kot politiko stradanja, ki bi lahko pomenila vojni zločin. Sredi marca je Izrael obnovil letalsko bombardiranje in druge vojaške operacije, ki so po podatkih Hamasovega ministrstva za zdravje zahtevale 2.720 palestinskih življenj.
Od začetka leta je ZN zabeležil okoli 10.000 primerov hude podhranjenosti pri otrocih v Gazi. V izraelskem vojaškem posredovanju je po navedbah Hamasovega ministrstva za zdravje doslej v Gzi umrlo 52.829.
