Med današnjo prvo obravnavo v državnem zboru so se o predlogu razvnela različna stališča. Medtem ko so poslanci Svobode in Levice ter NSi predlog zagovarjali, so bili v opozicijski SDS najbolj kritični. Dvome so izrazili v SD in poslanci iz vrst Demokratov.
Vlada želi s predlogom zakona psihoterapijo prvič sistemsko urediti in jo umestiti v zdravstveni sistem. Poklic psihoterapevta bi postal reguliran poklic z jasno določenimi pogoji in licenciranjem prek Psihoterapevtske zbornice, ki bi bdela nad usposobljenostjo izvajalcev. Dostop do psihoterapije bi bil možen z napotnico v zdravstvu, pa tudi izven zdravstvenega sistema – na primer v šolstvu in socialnem varstvu.
Sporna vključitev v zdravstvo
Državni sekretar Denis Kordež je v imenu predlagatelja poudaril, da je cilj zakona "zagotavljanje varne, kakovostne in dostopne psihoterapevtske obravnave za vse uporabnike". Kot je dejal, področje psihoterapije že desetletja ostaja neregulirano, kar odpira vrata nestrokovnim praksam in nejasnemu nadzoru.
A ravno v tem delu je zakon naletel na oster odpor zdravstvene stroke. Zdravniška zbornica, oddelki za psihologijo vseh treh univerz in številna strokovna združenja so namreč danes vlado in poslance pozvali, naj zakon umaknejo. Po njihovem mnenju je predlog strokovno nesprejemljiv, saj uvaja nov zdravstveni poklic brez jasne zahteve po medicinskem znanju ali kliničnih izkušnjah. Opozarjajo, da znižanje meril usposobljenosti pomeni tveganje za paciente in resno strokovno erozijo sistema.
"Kako bo psihoterapevt brez osnovnega medicinskega znanja lahko prepoznal somatske zaplete in varno vodil zdravljenje?" se sprašujejo v Zdravniški zbornici. Zavračajo tudi ustanovitev nove zbornice, ki bi mimo obstoječih strokovnih kolegijev nadzirala dejavnost, ki jo razumejo kot integralni del medicine.
Razklana politika
V današnji razpravi so predlog podprli v Svobodi, Levici in NSi. Poslanka Svobode Lucija Tacer je poudarila, da državljani danes ne vedo, komu lahko zaupajo duševno zdravje. "Prvič imamo priložnost, da psihoterapijo sistemsko uredimo," je dejala in dodala, da zakon predvsem preprečuje delovanje "šarlatanov z vikend tečaji".
Podporo je izrazila tudi Iva Dimic (NSi), ki meni, da zakon nikomur ne odvzema ničesar, ampak ureja področje, kjer trenutno vlada zmeda, dolge čakalne vrste in pomanjkanje nadzora. Po besedah Bojane Muršič iz SD pa bo odločitev o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ena najtežjih v tem sklicu DZ. Opozorila je na porast duševnih stisk, vprašala pa se je, ali je res nujno umeščanje psihoterapije v zdravstvo. Muršič je izpostavila tudi skrb, da bi parcialni interesi prevladali nad namerami za ureditev tega področja. Po njenih besedah je treba tudi jasno razmejiti pogoje psihoterapevtskega poklica. Odločitve o tem, ali bodo v SD predlog podprli, še niso sprejeli.
Najbolj kritični so bili v SDS, kjer zakon označujejo kot nepremišljen in neusklajen z zdravstveno stroko. Karmen Furman je dejala, da ministrstvo zakon pripravlja brez sodelovanja ključnih strokovnih združenj. Vprašala se je, ali je predlog, ki sproža tako velike delitve, sploh primeren za nadaljnjo obravnavo, ter ali bo res uporabnike pahnil v še večje stiske in jim otežil dostop do psihoterapevtskih storitev. Ne le, da so v SDS dobili veliko prošenj za sestanek, po oceni Furman še nikoli za sestanek ni bilo takšnega zanimanja.
Podobno zadržani so tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev (Demokrati), kjer so že napovedali vzdržanost pri glasovanju. Njihova poslanka Eva Irgl je poudarila, da je zakon potreben, vendar ni prepričana, da je predlagani osnutek dovolj kakovosten.
Psihoterapija za koga?
Predlog zakona podpira več psihoterapevtskih združenj, ki menijo, da bo zakon končno omogočil večjo dostopnost do storitev za posameznike, ki si zasebnega zdravljenja ne morejo privoščiti. Njihovo stališče podpirajo tudi nekatere organizacije pacientov ter izobraževalne ustanove, kot so Teološka fakulteta, Nova univerza in ljubljanska podružnica Univerze Sigmunda Freuda.
A drugi opozarjajo, da večja dostopnost ne sme pomeniti nižjih standardov. Na nasprotni strani zakonskemu predlogu nasprotujejo vsi ključni strokovni kolegiji – za psihiatrijo, klinično psihologijo, otroško in mladostniško psihiatrijo – ter skoraj vse osrednje bolnišnice in psihološki oddelki v državi.
Poslanci bodo o primernosti predloga za nadaljnjo obravnavo glasovali v petek. V središču razprave pa ostaja temeljno vprašanje: ali želimo psihoterapijo kot del zdravstvenega sistema – in po katerih standardih? Med javnostjo, stroko in politiko soglasja (še) ni.
