Kako daleč lahko pripelje nebrzdano stopnjevanje politične polarizacije, ki se napaja tudi s pomočjo lažnih objav in dezinformacij o političnih nasprotnikih na družbenih omrežjih, lahko spremljamo na primeru Združenih držav Amerike, kjer je razkol med privrženci demokratov in republikancev globlji kot kadarkoli prej v preteklosti.
Ne gre le za najbolj odmevne dogodke, kot so zlovešč napad privržencev predsednika Donalda J. Trumpa na Kapitol januarja 2021 – s katerim so želeli preprečiti uradno potrditev zmage demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah –, dva lanska poskusa atentata na Trumpa med predsedniško kampanjo ali napad na soproga ene vodilnih demokratk Nancy Pelosi v zavetju družinskega doma. Seznam politično motiviranega nasilja se namreč vztrajno daljša.
Izpostavimo le nekaj konkretnih primerov: sredi aprila je moral guverner Pensilvanije Josh Shapiro sredi noči z družino pobegniti iz uradne rezidence, potem ko se je moški uspel prebiti mimo varovanja in zanetiti požar v hiši. V zadnjih mesecih so se v ognjene zublje večkrat znašla električna vozila znamke Tesla, razstavni saloni, prodajalci, polnilne postaje in druga lastnina podjetja pa so postali tarča vandalizma, požigov in drugih napadov. V ozadju je protest proti Elonu Musku, najtesnejšemu zavezniku ameriškega predsednika Trumpa.
Marca letos je bil v požaru poškodovan vhod v sedež republikanske stranke v Novi Mehiki. Preiskovalci so na kraju dogodka našli zažigalne materiale in napis na steni stavbe »ICE = KKK«, ki postopke ameriške uprave za priseljevanje in carine pod Trumpovo administracijo enači z zloveščim Ku Klux Klanom. Večkratna tarča strelskih napadov so bili tudi prostori pisarne Nacionalnega odbora demokratske stranke v Arizoni, kar so potrjevala razbita stekla vhodnih vrat in oken.
Ideološki mehurčki in rahljanje družinskih vezi
V zadnjih letih so ZDA postale simbol politične razklanosti, ki presega običajne ideološke delitve med republikanci in demokrati. Politična polarizacija je postala vseobsegajoča družbena dinamika, ki sega od delovanja institucij do medosebnih odnosov med državljani.
Raziskave kažejo, da Američani vse pogosteje živijo v »ideoloških mehurčkih«, kjer so izpostavljeni zgolj enostranskim informacijam, ki jih prejemajo prek konservativnih televizij, liberalneje usmerjenih platform ali različnih vplivnežev, ki trosijo svoje resnice po družbenih omrežjih.
Polarizacija ima tudi širše družbene posledice. Vse več raziskav kaže, da prijateljstva in celo družinske vezi razpadajo zaradi političnih nesoglasij. Poročila razkrivajo, da ljudje prekinejo stike s sorodniki ali prijatelji zaradi različnih volilnih preferenc. Hkrati pa se krepijo občutki tesnobe, jeze in brezupa, saj ljudje čutijo, da živijo v državi, ki je globoko razdeljena in nepopravljivo fragmentirana.
Desnica bolj nasilna od levice
Čeprav so ZDA pogosto v ospredju razprav o polarizaciji, tudi Evropa ni imuna na to bolezen sodobne demokracije. Podobne trende namreč opažajo tudi v Evropi, kjer skrajni desničarski populizem in nacionalizem vse bolj spodkopavata tradicionalne demokratične norme.
To dokazuje tudi zadnje poročilo nemškega notranjega ministrstva, ki kaže na porast politično motiviranih kaznivih dejanj. Po besedah notranjega ministra Alexandra Dobrindta je število teh dejanj v Nemčiji – od sovražnega govora do fizičnega nasilja – lani doseglo rekordnih 84.172 primerov, skoraj polovico pa jih je spodbudila skrajno desna ideologija. »Petinštirideset odstotkov žrtev politično motiviranega nasilja so poškodovali pripadniki politične desnice.« Le za primerjavo: že leta 2013 so nemške oblasti zabeležile več kot 31.000 politično motiviranih kaznivih dejanj in več kot 2800 nasilnih dejanj, kar je že tedaj kazalo na 15-odstotno povečanje v obeh kategorijah.
Kot še poročajo agencije, je nemška policijska statistika sicer zabeležila tudi večje število politično motiviranih kaznivih dejanj storilcev skrajnega levega političnega pola, čeprav so bila, kot kažejo podatki, njihova kazniva dejanja v manjši meri nasilna.
Policija je zabeležila tudi povečano število napadov na migrante, ki so sledili več odmevnim napadom z avtomobili in napadom s hladnim orožjem (noži) na javnih prireditvah, za katere so krivi priseljenci, nekateri med njimi tudi prosilci za azil.
Spomniti velja na sorodna poročila iz sosednje Avstrije, ki kažejo podoben trend: porast kaznivih dejanj skrajnih desničarjev.
Opozorila pred naraščajočo radikalizacijo družbe
Dobrindt je izpostavil, da so se politične napetosti v letu 2024 dodatno zaostrile zaradi evropskih in regionalnih volitev, vključno z volitvami, na katerih je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) prvič zmagala na deželni ravni in postala druga najmočnejša stranka v zveznem parlamentu. Kot smo poročali v začetku meseca, je nemška notranja obveščevalna služba (BfV) stranko AfD označila za »skrajno desničarsko«, kar je sprožilo razpravo o njeni morebitni prepovedi. Kljub temu je kancler Friedrich Merz do takšnega ukrepa zadržan, saj bi moral prestati visoke pravne ovire.
Vzporedno z vzponom AfD se povečuje tudi število napadov na politike, aktiviste, strankarske prostore, novinarje in predstavnike manjšin, kar ogroža demokratično razpravo in varnost v javnem prostoru. Dobrindt je posebej opozoril na »hitro rastoče gibanje skrajno desničarskih mladinskih skupin«, ki se načrtno usmerjajo na dogodke LGBTQ+ skupnosti. Vodja nemške zvezne policije Holger Muench je dodal, da statistike »odražajo polarizacijo in radikalizacijo v družbi« ter kažejo, da je nemška demokracija pod pritiskom.
Eden ključnih dejavnikov, ki so prispevali k porastu politično motiviranih kaznivih dejanj, so tudi mednarodne krize, predvsem vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki je povzročila porast antisemitskih dejanj. Od skupno 6.236 zabeleženih antisemitskih kaznivih dejanj je bilo 48 odstotkov pripisanih skrajno desnim storilcem, medtem ko je bilo 31 odstotkov povezanih s tujimi ideologijami.
Na vprašanje, ali meni, da je vzpon AfD vplival na povečanje skrajno desnega nasilja, je Dobrindt odgovoril: »Vsi, ki prispevajo k polarizaciji, so del tega razvoja.«