Gre tako za podaljšanje delovanja obstoječih reaktorjev kot za gradnjo novih. Dodatne naložbe pa bodo potrebne še za manjše modularne reaktorje.
Evropska komisija v sporočilu za javnost izpostavlja, da je za več članic EU jedrska energija pomembna komponenta razogljičenja v energetskem sektorju, gospodarske konkurenčnosti in varnosti oskrbe z energijo. Med temi je tudi Slovenija, ki načrtuje novo nuklearko v Krškem (Jek 2), katere investicijska vrednost brez stroškov financiranja je ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov. Končna investicijska odločitev za novo nuklearko naj bi padla leta 2028, gradnja pa bi potem potekala v naslednjem desetletju.
Evropska komisija sicer ocenjuje, da bo več kot 90 odstotkov električne energije v EU leta 2040 prišlo iz razogljičenih virov. Primarno bodo to obnovljivi viri energije, ki naj bi jih dopolnjevala jedrska energija. "Bistveno je, da so vsi brezogljični in nizkoogljični viri potrebni za razogljičenje energetskega sistema unije," so zapisali v Bruslju.
Skupna moč jedrskih reaktorjev v EU naj bi z letošnjih 98 gigavatov do 2050 narasla na 109 gigavatov .
O programu bodo v ponedeljek v Luxembourgu razpravljali tudi ministri članic EU, pristojni za energijo. Iz Slovenije se bo zasedanja udeležil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
