Prva razprava o predlagani pokojninski reformi v državnem zboru je pokazala, da ta do dokončnega sprejema novele zakona, predvidoma julija, pri ključnih parametrih zelo verjetno ne bo doživela bistvenih sprememb. Čeprav je del sindikatov in civilnodružbenih organizacij, ki grozi z referendum, od poslancev pričakoval, da bodo sledili njihovim predlogom črtanja določenih ostrejših pogojev in pravil, se to ne bo zgodilo.
»S predlaganim črtanjem zgolj nekaterih sprememb bi porušili celotno reformo, saj je zastavljena tako, da se ukrepi dopolnjujejo in uravnotežujejo drug drugega. Vsi pa so nujni, sploh če želimo vzpostaviti pokojninski sistem, ki bo dolgoročno vzdržen in bo zagotavljal višje pokojnine,« je bil jasen Dean Premik, poslanec Svobode. »Trditve, da gre za protidelavsko reformo, se zlomijo ob številkah in dejstvih,« je komentiral poslanec Levice Milan Jakopovič. Rešitve podpirajo tudi v SD, čeprav so razočarani, da se socialni partnerji niso uspeli dogovoriti o izenačitvi prispevnih stopenj za delodajalce in delavce. V večjem delu opozicije pa kljub kritikam reforme očitno ne bodo rušili.
Predlagano reformo je v socialnem dialogu z vlado podprlo šest od sedmih sindikalnih central in vse delodajalske organizacije, kar »je največji možen kompromis med vlado in socialnimi partnerji glede tovrstne zakonodaje v zgodovini naše države«, je poudaril Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo in eden najpomembnejših piscev reforme. Kombinacija ključnih ukrepov, ki bodo uvedeni postopno, je po njegovem torej največ, kar je bilo mogoče doseči ob čim širšem soglasju ter upoštevanju vzdržnosti sistema in blaginje upokojencev, zlasti materialno najbolj ogroženih.
Treba bo zagristi v kislo jabolko drugega stebra
»V razvitih demokratičnih državah velja pravilo, da politika ne posega v dogovore, dosežene med socialnimi partnerji na ravni države.« Tako je vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar pojasnil, zakaj predlogu ne bodo nasprotovali. Po njegovem gre sicer le za »polreformo«, ki problem nevzdržnosti odlaga na kasnejši čas. »Oblikovanje drugega, postopoma pa še tretjega pokojninskega stebra je pot, po kateri bomo morali kreniti, če bomo želeli na dolgi rok ohraniti dostojne pokojnine,« je prepričan.
»Eden naših glavnih očitkov predlogu je, da je premalo ambiciozen pri vsaj delno obveznem drugem stebru, s katerim bi krepili tudi samozavedanje o lastni odgovornosti za svoje pokojnine in hkrati še vedno ohranili solidarni sistem v prvem stebru,« je dejal tudi poslanec NSi Janez Cigler Kralj. Po njegovem bo ena od vlad prej kot slej morala zagristi v to kislo jabolko.
Minister za delo Luka Mesec je ponovil, da je ta priložnost ves čas odprta, a ne na račun prvega stebra. Po njegovem bi bilo treba predvsem bolj spodbuditi ljudi, da bi se odločali za ta tip varčevanja.
Pričakujejo konkretne izračune
Največ pripomb opozicije je bilo izraženih glede dileme, ali višji odmerni odstotek (70 odstotkov) res nevtralizira negativen učinek podaljšanega referenčnega obdobja (s 24 let na 40 minus pet najslabših let), ki pomeni nižje osnove za izračun pokojnine. »Vlada z resnimi izračuni, projekcijami in shemami ni prišla na plano in prav je, da pridete, zato, da teh špekulacij ne bo,« je dejala poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Državni sekretar Feketija je pojasnil, da se tistim, ki prejemajo do približno tri četrtine povprečne plače (takšnih je zdaj kar približno 43 odstotkov), referenčno obdobje ne more poznati, saj bo njihova pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove. Razen tistih, ki imajo skozi kariero zelo neenakomerno razporejeno višino dohodka in so posledično plačevali manj prispevkov, bo velika večina po novem na boljšem, je zagotovil.
Pri opozicijskih poslancih skrb vzbuja tudi spremenjena formula usklajevanja pokojnin (v 80 odstotkih z inflacijo, v 20 z rastjo plač leta 2040), ki na dolgi rok pomeni, da bodo rasle počasneje kot doslej, bodo pa začetno boljše odmerjene. Poslanec Levice Jakopovič je ob tem izpostavil zakonsko varovalko, da bodo vlada in socialni partnerji vsakih pet let obvezno preverjali, ali pokojnine ohranjajo ustrezno kupno moč. Glede dviga starostne meje pa se večina ne slepi, da se ji bomo ob poznejšem vstopanju na trg dela in dolgoživi družbi težko izognili.
Sistem bi očistili privilegijev
Karmen Furman (SDS) je pripomnila, da glede na koalicijski predlog v pokojninskem sistemu še vedno ostajajo pokojnine po posebnih zakonih, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih. »Menimo, da bi bilo potrebno takšne anomalije oziroma privilegije odpraviti.« Izjeme lahko ostanejo le, ko se pokojnina pridobi po umrlem družinskem članu, ki je v pokojninsko blagajno tudi vplačeval, kot je na primer vdovska pokojnina. Tudi novi zimski dodatek po mnenju poslanske skupine SDS ne bi smel biti v enotnem znesku, temveč v različnih višinah, tako kot je to določeno za letnega.
