Najbolj obremenjeni odseki avtocest v državi so štajerski od Domžal proti Ljubljani, primorski proti prestolnici ter gorenjski od Kranja proti Ljubljani. V zadnjem času, tako Ribič, se promet gosti tudi na dolenjski avtocesti. V Ljubljano namreč pride na delo vsak dan približno 140.000 ljudi, 25.000 ljudi pa se iz Ljubljane vozi na delo drugam.
Poleg zniževanja hitrosti ob približevanju prestolnici si veliko obetajo od tretjega voznega pasu, predvsem na ljubljanskih vpadnicah, ki so, pravi Ribič, najožje grlo našega avtocestnega omrežja. Priznava pa, da s tem problema ne bodo rešili, temveč ga bodo zgolj olajšali. "Kdaj bo ta učinek izničen, je težko reči," je previden Ribič.
Zapleti pri gradnji tretjega pasu na štajerski avtocesti
Državna revizijska komisija je ugotovila, da je Dars nezakonito oddal naročilo za izvedbo gradbenih del, zato je razveljavila odločitev in postopek vrnila v ponovno odločanje.
V Darsu so posel spet oddali podjetju CGP Darija Južne, neizbrani ponudnik Mapri Proasfalt pa se je ponovno pritožil. "V tem postopku je prišlo do računske napake, ki jo je naredil ponudnik CGP, naša krivda je bila v tem, da smo jo spregledali. To smo popravili in posel ponovno oddali najcenejšemu ponudniku. Zdaj se manipulira, da je v ozadju želja oddati posel Dariju Južni," razlaga Ribič. Njegovo podjetje je pač oddalo za štiri milijone cenejšo ponudbo kot Mapri. Tam pa s pritožbami podirajo časovnico, je neposreden Ribič.
Tretji pas na primorski avtocesti – dolgotrajno okoljevarstveno soglasje
V postopku za preoblikovanje odstavnega pasu v voznega na primorski avtocesti postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja traja že skoraj dve leti, vlogo pa je Dars dopolnil že petkrat. Ribič pojasnjuje, da se sicer maksimalno trudijo in pristojnim institucijam odgovarjajo v najkrajšem možnem času, vendar pa odgovori ne prihajajo tako hitro. "Nadaljnji postopki se bodo lahko začeli po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja," napoveduje.
Avtocestna povezava s Hrvaško – dolga pot do Dragonje
Na odseku Postojna–Jelšane se premika, postopek je v fazi drugega kroga vrednotenja študije variant. Postopki so dolgotrajni, trajali bodo še vsaj deset let, pojasnjuje Ribič.
Na odseku med Koprom in Dragonjo se že pospešeno premika. Sprejem državnega prostorskega načrta na vladi predvidevajo septembra 2027, sledi pridobitev okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, kar bo trajalo dve do tri leta. Začetka gradnje zato po najbolj optimističnem scenariju ne moremo pričakovati pred letom 2032.
Tretja razvojna os
V zadnjih dveh letih so pridobili tudi skoraj vsa gradbena dovoljenja na severnem kraku tretje razvojne osi, tako da je gradnja tega dela avtocestnega kraka po Ribičevih besedah v polnem zamahu.
"Pri projektu tretje razvojne osi nas v južnem delu zavira civilna iniciativa v Novem mestu. Dve leti smo čakali na upravno sodišče, da se je odločilo, kako bodo to reševali. Soočeni smo z zelo rigidno zakonodajo, postopki so dolgotrajni. Veliko zapletov s strankami smo že rešili in smo jim stopili naproti," opisuje dogajanje Ribič.
