Potem ko je bonitetna agencija Standard & Poor's leta 2011 ZDA znižala bonitetno oceno s trojnega A na AA+ in potem ko je to leta 2023 storil še Fitch, je zdaj to storil tudi Moody's, zadnja izmed trojice najuglednejših in vplivnih bonitetnih agencij na svetu. ZDA je znižal dolgoročno bonitetno oceno: z AAA na AA1. Obenem je Moody's spremenil obete ZDA iz negativnih v stabilne.
Znižanje bonitetne ocene ZDA za eno stopnjo, na 21-stopenjski lestvici, so v Moody's utemeljili kot odraz več kot desetletnega povečevanja javnega dolga in plačil obresti zaradi zadolževanja na nivo, ki je bistveno višji od ravni držav s podobno bonitetno oceno.
Po pojasnilih Moody's se v ZDA tekom let več ameriškim administracijam in kongresom ni uspelo dogovoriti o ukrepih, ki bi obrnili trend visokih proračunskih primanjkljajev in naraščajočih stroškov obresti. »Sedanji obravnavani fiskalni predlogi ne bodo prinesli bistvenih nujno potrebnih znižanj primanjkljaja in porabe. V prihodnjem desetletju se bodo proračunski primanjkljaji krepili, medtem ko bodo proračunski prihodki ostali približno enaki. Vztrajno visoki proračunski primanjkljaji bodo povečevali javni dolg in breme plačila obresti. V primerjavi s preteklostjo in drugimi državami z visoko bonitetno oceno se bo fiskalna učinkovitost ZDA verjetno poslabšala,« ocenjuje Moody's. Kakor predvideva, bo proračunski primanjkljaj v ZDA, ki je lani znašal 6,4 odstotka BDP, do leta 2029 dosegel skoraj devet odstotkov BDP, zadolženost pa se bo do leta 2035 povečala na okoli 134 odstotkov, medtem ko je lani znašala 98 odstotkov BDP.
Dostop do finančnih trgov
Kot je pojasnil Igor Lončarski, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je razlog, da je Moody's, kot zadnji izmed treh največjih bonitetnih agencij, ZDA znižal bonitetno oceno, poslabšanje prihodnjih obetov oziroma zaenkrat še kvalitativnih dejavnikov, torej vplivov v zadnjem mesecu in pol. To so zgodba ameriških carin in njihovega vpliva na ameriško gospodarstvo, dodatnih pričakovanih javnofinančnih pritiskov (napovedano znižanje davkov), povečana negotovosti ter napetosti med ameriško centralno banko (Fed) in tamkajšnjim predsednikom Donaldom Trumpom oziroma pritiskov na neodvisnost denarne politike in odmikanje ZDA od tako imenovanega statusa varnega naložbenega zatočišča.
Bonitetne ocene predstavljajo dostop do mednarodnih finančnih trgov – po kakšni ceni se države in podjetja lahko zadolžujejo. Po pojasnilih rednega profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmirja Mraka brez rejtinga ene od treh bonitetnih agencij država ne more izdati obveznic. »Kupci obveznic namreč nimajo svojih analitskih služb za ocenjevanje tveganj, zato se zanašajo na rejting agencije. Institucionalni vlagatelji imajo notranja pravila, ki prepoveduje nakup obveznic brez bonitetne ocene, pri čemer so določene meje, koliko morajo vsaj znašati. Po drugi strani pri odobritvi bančnih posojil banke same analizirajo tveganje. Če ima tisti, ki se zadolži, tudi rejting, je to koristno, ni pa pogoj za najem posojila.«
Po pojasnilih Lončarskega so s spremembo bonitetne ocene naraščale tudi donosnosti obveznic, pri čemer je donosnost 30-letnih ameriških državnih obveznic prebila mejo petih odstotkov. »Trenutno je njihova donosnost do dospetja višja kot v času aktualne zgodbe o carinah.« Ob tem je Lončarski izpostavil, da se v zadnjem času niso povečevale donosnosti ameriških, temveč tudi evropskih in predvsem japonskih obveznic. »Načeloma je tako, da se finančni trgi vedno odzovejo prej kot bonitetne agencije.«
35-bilijonski javni dolg
Javni dolg v ZDA, je nadaljeval Lončarski, znaša okoli 35 bilijonov (35.000 milijard) dolarjev. »ZDA naj bi v letu 2025 zaradi dodatnega zadolževanja in refinanciranja morale izdati za okoli deset bilijonov dolarjev ali več državnih obveznic, kar pomeni, da bodo za vsako bazično točko (0,01 odstotka) višje donosnosti oziroma obrestne mere plačale eno milijardo dolarjev več obresti,« je dodal Lončarski.
Kot je povedal Mrak, v ZDA znižanje svoje bonitetne ocene opravičuje s tem, da jo je Moody's uskladil z agencijama Fitch in Standard & Poor's. Posledice bi lahko bile, vsaj kratkoročno, manjše, kot pri drugih državah, v primeru znižanja njihovih rejtingov. »Ameriški dolar je namreč svetovna valuta, vsi jih potrebujejo, zaenkrat pa druga alternativa ne obstaja. Manjša kot je država, bolj se ji znižanje bonitetne ocene pozna,« je dejal Mrak in poudaril, da znižanje rejtinga iz AAA na AA1 pri nikomur ne bo spremenilo formalnega odnosa do ameriških obveznic.
Osnovni problem znižanja rejtingov je, da vlagatelji ne želijo več kupovati obveznic od izdajateljev, ki se jim znižajo ocene. V Sloveniji leta 2013 nismo imeli slabe bonitetne ocene, makroekonomski kazalci niso bili slabi – javni dolg je znašal okoli 45 odstotkov BDP – vendar je bilo obveznice težko izdati, se spominja Mrak. Bili smo tik pred tem, da v Slovenijo, zaradi bančne luknje pride tako imenovana trojka (evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni finančni sklad). »Nazadnje je takratnemu finančnemu ministru Urošu Čuferju obveznice uspelo prodati. Če mu jih ne bi uspelo, kar pomeni, da Sloveniji nihče ne bi želel posoditi denarja, bi v državo prišla trojka. Seveda bi denar dobili od Mednarodnega denarnega sklada, ki je sklad držav, tudi tistih, ki zaidejo v težave in ima mandat pomagati državam, vendar bi zahteval reforme,« je povedal Mrak in dodal, da ko se je Grčija pred leti spopadala s finančnimi težavami, njenih obveznic ni želel kupiti nihče, navkljub temu, da je obrestna mera presegala deset odstotkov.
