Prvi delovni obisk predsednice republike Nataše Pirc Musar v Bruslju je potekal v vseh osrednjih institucijah Evropske unije. Oglasila se je pri predsednici komisije Ursuli von der Leyen, predsedniku evropskega sveta Antoniu Costi in predsednici evropskega parlamenta Roberti Metsoli ter še pri komisarki za širitev Marti Kos. Predstavljala se je kot zavedna Evropejka. Njen osrednji del obiska je predstavljal govor v evropskem parlamentu, podobno kot pred poltretjim letom pri premierju Robertu Golobu in še leto prej pri takratnem premierju Janezi Janši.
Običajno je, da predsedniki vlad ali držav obiščejo evropske poslance in jim v govoru na najvišji ravni predstavijo svoje države in poglede na Evropo ter njeno mesto v svetu. Nič drugače ni bilo pri Pirc-Musarjevi. V približno pol ure trajajočem nastopu pred evropskimi poslanci je izpostavljala predvsem pomen iskanja skupnih evropskih rešitev v času globalnih kriz. Dvakrat so jo poslanci vsaj v delu parlamentarne dvorane pospremili s stoječimi ovacijami, in sicer ob koncu govora ter ob omembi aktualnega dogajanja v Gazi.
»Gledamo genocid in smo tiho«
Zanj je dejala, da ji mnogokrat krade spanec, ker razmišlja, kaj lahko majhna država še stori. Njen odgovor, da nič ali malo, ter pristavek, da je več v rokah ene velesile, poslancev ni dvignil na noge, jih je pa njena ugotovitev, da gledamo genocid in smo tiho. Nadaljevala je z izražanjem nerazumevanja, kako je lahko dandanes generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres nekje nezaželena oseba – kot je to v Izraelu. Ko je nato nadaljevala z ugotavljanjem, da EU ni od državljanov oddaljen sistem, ampak skupnost, ki zna prisluhniti in jo skupaj gradimo, je njeno izvajanje prekinil eden od navzočih poslancev. Pirc-Musarjeva mu je svetovala, naj zapusti dvorano, če ji noče prisluhniti, in nato nadaljevala z govorom.
Rdeča nit je bila sicer izpostavljanje sodelovanja in solidarnosti kot temeljnih principov delovanja Evropske unije. Čeprav je ugotavljala, da Evropska unija stoji na razpotju zaradi različnih kriz – ruske agresije, posledic konfliktov na Bližnjem vzhodu, trgovinskih vojn, migracijskih pritiskov, nove tehnološke revolucije z umetno inteligenco – je ocenjevala, da je vsaka kriza tudi priložnost za ugotavljanje, kdo smo in ali se lahko na krizo odzivamo skupaj. EU je po njeni oceni vedno dokazala, da se zmore odzvati solidarno, enotno in odločno. »Potrebujemo več Evrope in ne manj,« je dejala predsednica in pristavila, da se na aktualne izzive nobena država ne more odzvati sama.
Želja za čim več novih članic do leta 2030
Nujna sta večja konkurenčnost Evrope in preoblikovanje notranjega trga, da bo bolj prijazen podjetjem – le z močnim gospodarstvom bo namreč po njeni oceni EU ohranila evropski socialni model. Kot pomemben razvojni korak je opredelila doseganje strateške avtonomije na področju varnosti in obrambe. »EU mora postati varuhinja svoje lastne varnosti,« je dejala Pirc-Musarjeva. Čeprav je poudarjala, da se mora Evropa na tem področju postaviti na lastne noge, po njenem ostajata ključna sodelovanje EU z njenimi strateškimi partnerji in krepitev evropskega stebra Nata. Prav takšno stališče je zdaj že prevladujoče v Uniji.
Pirc-Musarjeva je tako kot Slovenija nasploh zagovornica širitve EU. »Geografski, politični, ekonomski in varnostni interes je, da se države zahodnega Balkana čim prej pridružijo EU,« je poudarila in izrazila željo, da bi do leta 2030 v EU vstopilo čim več kandidatk. Hkrati ni pozabila omeniti, da mora za pripravljenost na širitev tudi Unija izvesti reforme, med drugim na področju večje učinkovitosti odločanja.
