Kakšen učinek imajo medosebni konflikti in nespoštljivost na zdravje zaposlenih? Kaj se zgodi z zdravjem in blagostanjem zaposlenih po enkratnem dogodku, ki jih globoko prizadene, da potem še dneve ne morejo nehati razmišljati o njem (denimo konflikt s sodelavci ali nespoštljiva pripomba nadrejenega)?
Ta in podobna vprašanja so pri pisanju magistrske naloge vodila mlado psihologinjo Ines Časar. Njeno delo je prepričalo komisijo in prislužila si je priznanje kadrovski up leta 2025, ki ga je prejela v sklopu #loveHR Summit – Slovenskega kadrovskega kongresa.
»Za to temo sem se odločila, ker verjamem, da na delovnem mestu o odnosih pogosto še vedno razmišljamo kot o nečem drugotnega
pomena, čeprav imajo prav ti odnosi velik vpliv na naše počutje, zdravje in kakovost življenja. Sama
sem večkrat opazila, kako močno lahko ena neprijetna opazka zaznamuje človeka. Želela sem raziskati ta proces bolj poglobljeno in s pomočjo znanstvenih podatkov prispevati k večjemu zavedanju,
da konflikti in nespoštljivost niso
le 'trenutna slaba volja', ampak imajo lahko resne posledice, če jih kot organizacija in posamezniki ne znamo pravočasno nasloviti,« je pojasnila Časarjeva.
Ruminacija, ponavljajoče se in vztrajno premlevanje
Ruminacija, pri kateri se posameznik znova in znova ukvarja z istimi skrbmi, napakami iz preteklosti ali negativnimi scenariji za prihodnost, je nekakšno vrtenje v krogu, kjer misli ne vodijo k rešitvi, temveč nas še bolj obremenjujejo in poglabljajo občutke stiske, nemoči in tesnobe. »Do ruminacije pogosto pride pri posameznikih, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, močno občutijo strah pred napakami ali zavrnitvijo, so visoko samokritični ali hitro podležejo stresu. V sklopu magistrske naloge sem se osredotočila na premlevanje o delu izven delovnega časa – razmišljanje o delu in o tem, kaj se je zgodilo na delovnem mestu še dolgo po tem, ko se je naš delovnik že zaključil,« je povedala Časarjeva. Za potrebe svojega magistrskega dela, ki ga je opravila na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je izvedla študijo z 78 zaposlenimi iz različnih sektorjev, ki so delali vsaj 40 ur na teden.
»Raziskava je pokazala, da je za zdravje in dobro počutje zaposlenih lahko obremenjujoč že en sam konflikten dogodek na delovnem mestu, o katerem posameznik nato dlje časa razmišlja.« Rezultati so pokazali, da konflikti in nespoštljivo vedenje med sodelavci povečujejo verjetnost, da zaposleni tudi v svojem prostem času razmišljajo o tem, kaj se je zgodilo na delovnem mestu. »Pri tem sem se oprla na hipotezo vztrajnih kognicij, ki poudarja, da dolgotrajno negativno premlevanje podaljšuje stresni odziv telesa in vodi v povečano izločanje stresnih hormonov. Kadar je telo predolgo izpostavljeno tem hormonom, lahko pride do tako imenovane alostatične preobremenitve – stanja, v katerem se zaradi kroničnega stresa porušijo različni fiziološki sistemi, kar med drugim prispeva k večji čustveni izčrpanosti, mišično-skeletnim težavam ter slabši kakovosti spanja,« je dodala Časarjeva. Čeprav v svoji raziskavi povezave s kakovostjo spanja ni statistično značilno potrdila, številne druge študije opozarjajo tudi na pomembno povezavo med premlevanjem in motnjami spanja.
Nasveti za delodajalce in zaposlene
Delodajalci so načeloma zakonsko obvezani k načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 2011). Kako naj se tega lotijo v primeru ruminacije? Ines Časar, ki svoje prve poklicne korake že dela na Inštitutu za razvoj in inovacije Ljubljana, meni, da so podjetjem na voljo številne možnosti: uvedba programov psihološke podpore zaposlenim, ki vključuje psihološka svetovanja in delavnice za krepitev duševnega zdravja, vsebine, usmerjene v obvladovanje stresa, razvoj asertivne komunikacije in spodbujanje zdravega odklopa od dela. Mnoga podjetja krepijo dobro počutje zaposlenih tudi s telesno sprostitvenimi dejavnostmi, kot so masaže, vodene vadbe ali dostop do fitnesa, pa tudi s preprostimi, a učinkovitimi ukrepi, denimo ponudbo svežega sadja na delovnem mestu.
Ne glede na vse ukrepe in programe ostajata temelj zdravega delovnega okolja predvsem organizacijska klima in kultura. Ključno vlogo pri tem imajo vodje – s svojim zgledom, odnosom in komunikacijo postavljajo ton celotni organizaciji. Ob tem ne gre prezreti, da so za zdrave odnose odgovorni tudi zaposleni sami. »Empatičnost, asertivna komunikacija, postavljanje mej so vse veščine, ki jih lahko vsak posameznik razvija in s tem prispeva k boljši kakovosti odnosov – tako v službi kot doma. Pomembno je tudi, da znajo prepoznati lastne meje, si vzeti čas za počitek in poiskati pomoč, ko začutijo, da so v stiski,« polaga na srce Časarjeva.
