V ljubljanski Šiški je 45-letni moški v avte vlamljal tako, da je voznikom z napravo za prestrezanje signala onemogočil daljinsko zaklepanje. Preden se je znašel v priporu, je na tak način vlomil v tri vozila, kradel pa denarnice, računalnike, slušalke, ključe in dokumente. Prav tako je znan primer iz Novih Jarš, ko so lastniku, predvidoma s pomočjo posebne elektronske naprave, ki okrepi in dekodira signal elektronske kartice za odklepanje in zagon, ukradli avto. Parkiranega je imel dvajset metrov od stanovanja, v katerem je bila tudi kartica za odklepanje – očitno dovolj blizu, da je tat ujel in ojačal signal ter odklenil avto. Tatovi se torej tudi na tem področju pridno prilagajajo novim tehnologijam.
Pogosti napadi na računalnik
»Proizvajalci morajo že več kot 25 let v osebne avte vgrajevati elektronsko blokado motorja, ki preprečuje zagon vozila brez originalnega kontaktnega ključa. Prav tako že več desetletij vgrajujejo (najprej kot dodatno opremo, sedaj pa serijsko) sistem daljinskega zaklepanja in odklepanja vozila. Odkar obstajajo ti sistemi, se storilci trudijo najti načine in izdelati elektronske ter mehanske pripomočke, da nepooblaščeno odprejo vozilo in zaženejo motor,« se strinja Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Kot pravi, z motilcem frekvenc storilci preprečijo zaklepanje vozila in pri tem računajo, da lastniki tega ne bodo zaznali: »Ta način uporabljajo le za tatvino predmetov oziroma za dostop v vozilo, ne morejo pa zagnati motorja. Uporabo takšnega orodja smo večkrat zaznali tudi v Sloveniji, na parkiriščih večjih trgovsko-poslovnih centrov. Pri tem načinu je torej še vedno aktivna blokada motorja, ki preprečuje zagon vozila. Za slednjega morajo uporabiti drugačne pripomočke.«
Poleg motilcev signalov za daljinsko zaklepanje so lopovi razvili še več elektronskih pripomočkov oziroma načinov. Menegalija navaja napade z relay oddajniki za krajo vozil z brezkontaktnim ključem (keyless). Naprava prestreže in podaljša signal med pametnim ključem in avtom, kar jim omogoča odklepanje in zagon vozila, ne da bi sploh imeli fizični ključ. Napadalec se lahko približa ključu avtomobila (ki je na primer shranjen v bližini vhodnih vrat) in prestreže signal, nato pa pomaga pajdašu, ki čaka ob vozilu, da ga odklene in zažene motor. »Takšna naprava je že bila uporabljena v Sloveniji. Pri njeni uporabi so bili prijeti tuji storilci, naprava pa zasežena,« razloži sogovornik. Naslednji način, ki se ga poslužujejo tatovi, je napad na avtomobilski računalnik. »Z vdorom v vozilo si omogočijo dostop do 'servisnega' OBD-vtiča, kamor priklopijo računalnik za spreminjanje parametrov vozila in tako pridobijo nadzor nad ključnimi funkcijami vozila, vključno z odpiranjem vrat, elektronsko blokado motorja in zagonom motorja. Ta način je zelo pogosto uporabljen, tudi pri nas,« pove.
Iščejo pravi trenutek
Storilci lahko za odpiranje vozila uporabljajo tudi napravo, ki je podobna tisti za motenje signalov, a le skenira komunikacijo med ključem in vozilom. Izračuna ustrezen signal za komunikacijo med ključem in vozilom, storilec pa z njo nato lahko vozilo odklepa in zaklepa. »Za preslepitev elektronike z blokado motorja in za zagon vozila pa mora uporabiti drugačne pripomočke. Uporabe te naprave do sedaj pri nas še nismo zaznali,« razloži sogovornik. Dodaja, da storilci za načrtovanje vlomov uporabljajo tudi drone. Prav jim pridejo za opazovanje in preučevanje navad lastnikov vozil (ali domov), da določijo najboljši trenutek za izvedbo tatvine ali vloma. »Vsekakor prinaša tehnološki razvoj tudi nove načine izvrševanja kaznivih dejanj, saj storilci s pridom izkoriščajo tehnološki napredek, prirejajo tehnologijo sebi v prid in si s tem lajšajo izvrševanje kaznivih dejanj,« zaključuje Drago Menegalija.
