Kot je pred dnevi poročal Večer, bo Mercator do jeseni zaprl 23 manjših prodajaln po Sloveniji, med katerim so nekatere v neposredni bližini njegovih drugih trgovin, za del predvidevajo, da bodo prešle v franšize, del nepremičnin pa bo na voljo za najem ali prodajo. Ker so nekatere trgovine že zaprli, jih bodo tako skupaj do jeseni zaprli 43.
V Ljubljani, kot so nam pojasnili v trgovskem podjetju, so zaprli dve manjši trgovini, eno na Celovški 30a in drugo na Pribinovi 5. »V bližini so odprte naše druge enote,« so pojasnili v Mercatorju in ob tem še zatrdili, da v Ljubljani ne načrtujejo zapiranja drugih trgovin.
Dostopnost trgovine peš ali s kolesom, prav tako poštne in bančne poslovalnice, bankomata, lekarne in drugih vsakodnevnih programov v mestu, kot recimo še knjižnice, rekreacijskih in kulturnih prostorov, je del kakovosti bivanja v mestih, naseljih, soseskah. S tega vidika, kot je dejal Aljaž Plevnik iz skupine za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, so razmere v Ljubljani v slovenskem kontekstu najboljše. Kar je predvsem povezano z gradnjo povojnih stanovanjskih sosesk, ki so bile načrtovane s poudarkom na hoji v kombinaciji z javnim prometom, v njih pa so bili zasnovani ključni programi, ob zgoraj naštetih še šole, vrtci in zdravstveni domovi.
Tako so bile ljubljanske soseske, ki so nastajale od petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja, v bistvu zasnovane skladno s sodobnim konceptom 15-minutnega mesta oziroma mesta kratkih poti, ki v sedanjem urbanizmu, še z vključevanjem bližine med bivalnimi in delovnimi prostori, v evropskem kontekstu vse bolj dobiva veljavo. A kot že poudarjeno, Ljubljana ta model urejanja prostora že pozna. »Vendar je problem, ker se to izgublja in prostorsko načrtovanje nima več te moči. Zasebni kapital in izkoriščanje prostora sta pred javnim interesom in tako ni pravih mehanizmov, da bi ohranjali dobro plat tega, kar smo nekoč že imeli,« je podčrtal Plevnik.
Zapiranje lekarn, poštnih in bančnih poslovalnic
»V zadnjem času so nam zaprli poštno in bančno poslovalnico, smo pa dobili še eno lekarno, ki smo jo prej imeli samo v URI Soča. Imamo tudi nekaj trgovin, pri čemer sama uporabljam manjšo prodajalno, ker mi je na dlani in v njej vse dobim,« je o spreminjanju dostopnosti vsakdanjih storitev v Savskem naselju povedala upokojenka Vojka Berce, ki v tej ljubljanski povojni soseski živi od leta 1965. Kot je dejala Ljubljančanka, je to, da so zaprli poštno in bančno poslovalnico, »katastrofa«. To občutijo predvsem starejši stanovalci, in tako se sogovornica, ki zaradi lanskoletne poškodbe uporablja še bergle, za pomoč pri oddaji pošiljk ali kakšnih drugih poštnih storitev obrne po pomoč tudi na sosede. Dostop do bančne poslovalnice je zaradi avtobusne povezave lažji, je še razložila. »Prej smo imeli vse, kar smo potrebovali, zdaj pa, ko tega ni več, je to omejitev za marsikoga. Naselje se je postaralo,« je skozi osebno izkušnjo sogovornica pokazala še na en pomemben vidik mesta kratkih poti.
Mesta za starajočo družbo
Kot je poudaril urbani sociolog Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora, je dostopnost vsakdanjih storitev v mestu zelo pomembna predvsem iz dveh razlogov. »Prvič zato, ker to zmanjšuje prometne poti v mestih, saj lahko na podlagi goste mreže ponudbe in storitev kar nekaj vsakdanjih stvari opravimo peš ali s kolesom v bližini našega doma. Drugi pomemben vidik je dostopnost programov za ranljive skupine, starejše, kot tudi za mlade in njihovo možnost samostojnosti.« Mesto kratkih poti ima tako trajnostne kot družbene učinke. Trajnostne zaradi zmanjšanja motoriziranega prometa, družbene pa – poleg zagotavljanja dostopnosti vsebin za različne strukture prebivalcev – tudi zaradi krepitve skupnosti, ki se utrjuje skozi ponavljajoča se srečevanja, spoznavanja in druženja med stanovalci, ki v svojem okolišu hodijo po vsakodnevnih opravkih.
Po Plevnikovih besedah je cel spekter argumentov, ki govorijo v prid modela mesta kratkih poti, med pomembnejšimi pa je prav že omenjeni demografski vidik. »Edina rešitev za starajočo družbo so kratke poti. Na Japonskem, kjer so pri demografskih trendih vsaj 20 let pred nami, je vprašanje staranja družbe postalo eden od osrednjih premislekov za spremembo prostorske in prometne politike. V ospredju tako ni toliko okoljsko kot demografsko vprašanje, kako za starejše prostor narediti priročen. To je perspektiva, na katero pri nas pozabljamo. Če pri načrtovanju prostora okoljska vprašanja pri nas šele trkajo na vrata, so premisleki, povezani s starajočo družbo, sploh v ozadju,« je dejal strokovnjak z urbanističnega inštituta.
Podhranjeno obrobje mesta
Tako Plevnik kot Cerar sta opozorila, da je dostopnost vsakdanjih programov v slovenskem prostoru manjša predvsem zunaj urbanih območij, v primestjih, manjših krajih in na podeželju. Kar je povezano tako z gostoto ljudi, pri tem pa še, kot je poudaril Plevnik, z ekonomsko percepcijo, ki preči prostorske odločitve. »V Ljubljani je dovolj velika koncentracija ljudi, da se mreža trgovin in druge ponudbe, ki je prepuščena zgolj ekonomskim mehanizmom, ohranja. Večji izziv je v krajih, kjer je manjša gostota ljudi. Tam ni bankomatov, zapirajo bančne poslovalnice in druge storitve. Kar je trend, ki ga lahko spremljamo že desetletja.«
Kot je povedal predsednik četrtne skupnosti Šmarna gora Primož Burgar, je na tem obrobju Ljubljane »trgovin, bankomatov, poštnih poslovalnic in vsega ostalega zelo malo. Kar se pošte tiče, je večji del četrtne skupnosti vezan na poslovalnico, ki je v drugi četrtni skupnosti Šentvid, druga polovica pa je vezana na poslovalnico Šmartno, ki jo poskuša pošta že dvajset let zapreti. A doslej smo uspešno skupaj z MOL in krajani pritiskali, da se to ni zgodilo,« je razložil predsednik četrtne skupnosti. V Pošti Slovenija so povedali, da so med letoma 2021 in 2025 na območju ljubljanske občine zaprli dve pošti, še pred tem pa štiri od leta 2016.
Ob soočanju s »podhranjenostjo« z vsakodnevnimi storitvami v četrtni skupnosti Šmarna gora pa je po Burgarjevih besedah to problem predvsem za starejše. Kar se tovrstnih razmer v četrtni skupnosti Črnuče tiče, je predsednik Gregor Kumer povedal, da v osrednjem delu Črnuč najnujnejše stvari, kot so pošta, lekarna in zdravstveni dom, delujejo, medtem ko bančne poslovalnice že dolgo nimajo več. Trgovine v Črnučah, je izpostavil, pa so zelo slabo založene.
Pomen javnega interesa pri vodenju mesta
Kot strategijo za ohranjanje oziroma vzpostavljanje mesta kratkih poti je Aljaž Plevnik izpostavil vodenje mest na način, da je v ospredju javni interes. »Smo družba, v kateri so kapital in zasebni interesi v ospredju odločitev, povezanih z upravljanjem mest. Med slovenskimi župani še vedno prevladujejo nekdanji menedžerji, ki s te perspektive vodijo mesta. Medtem lahko spremljamo nekatera uspešnejša evropska mesta, ki po velikosti morda niso primerljiva, kot recimo Pariz, a se v njih vrača ideja javnega interesa in prostora. Ko je v ospredju dobrobit javnosti, del prioritet postane tudi koncept mesta kratkih poti. To so premiki pri vodenju mest, kar pa je stvar zorenja družbe. V nekem trenutku bomo ugotovili, da moramo pri načrtovanju prostora okrepiti vrednote, ki smo jih že imeli.«
