Zdi se, da doživlja zeliščarstvo v Sloveniji preporod in da ga vse bolj kot priložnost prepoznava tudi država. Število pridelovalcev zelišč narašča, velikost obdelovalnih površin tudi, prav tako povpraševanje po zeliščnih izdelkih. Medsektorska narava rabe zdravilnih in aromatičnih rastlin, vse od prehrane, kozmetike do farmacije, ima na eni strani velik potencial, toda hkrati postavlja številne izzive. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v Žalcu, kjer so že leta 1976 začeli razvijati področje zdravilnih in aromatičnih rastlin zeliščarstva, so bili minuli teden 18. dnevi odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin. Skozi posvete je bilo mogoče predvsem slišati, da potrebuje pridelava zelišč bolje povezano, imeti mora dolgoročno podporo in jasno definirano strategijo. Toda ključno bo, tako kot vedno, združevanje znanja, infrastrukture in ljudi.
Panoga raste
Površine, namenjene pridelavi zelišč, so se od leta 2011 do 2022 povečale za petkrat, to pomeni za 1,2 hektarja. Za štirikrat se je v tem obdobju povečalo tudi število pridelovalcev. Panoga se torej povečuje in trend je pozitiven, toda skupna površina zemljišč, namenjena pridelavi zelišč, je še vedno majhna in znaša le 190 hektarjev, medtem ko je povprečna površina 0,5 hektarja.
»Želimo si razcvet. Da postane pridelava zelišč konkurenčna veja slovenskega kmetijstva. Da se razširi pridelava zelišč tudi na njive. Želja je na 500 hektarjev površine v naslednjih petih letih, saj bi s tem povečali samooskrbo in pomagali ohraniti podeželje,« je povedala Barbara Čeh z IHPS, kjer so postavili tudi smernice za razvoj lokalne oskrbe z zelišči za obdobje od leta 2024 do 2029. Teh ukrepov je kar 28 in so predstavljeni na spletni strani IHPS.
Tatjana Buzeti, ki prihaja z ekološke zeliščne kmetije Vidov brejg in je več let delovala tudi kot državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu, poudarja, da je pridelava in predelava zelišč v Sloveniji še vedno podhranjeno z vidika sistemske podpore.
»Želimo si oblikovanje konkretnega in prioritetnega akcijskega načrta, ki bi povezal ministrstva, strokovnjake in pridelovalce. Največji izziv je namreč prav pomanjkanje povezovanja med pridelovalci in med znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. Imamo kar nekaj znanja in tudi središč, od fakultet do raznih tečajev in ne nazadnje kmetij in posameznikov, kjer se to znanje akumulira, toda to znanje je treba pripeljati do pridelovalcev. Zdaj imamo situacijo, da vsak pelje svojo zgodbo in brca po svoje, povezovalec, ki bi raziskave prevedel v uporabno znanje, potrebno za pridelovalce, pa manjka,« pravi Tatjana Buzeti.
Čeprav je majhnost včasih prednost, ker omogoča fleksibilnost, pa je povezovanje ključno za gradnjo velikih zgodb. »Kot je pokazala raziskava, smo zeliščarji manjši pridelovalci. Dokler prodaš vse, kar pridelaš, velike težnje po povezovanju ni. Toda ko se površine in število pridelovalcev večajo, se večajo tudi potenciali in potem je zavedanje, da so velike zgodbe mogoče le v skupnem nastopu, čedalje večje,« je jasna Buzetijeva.
Ključnega pomena se ji zdi tudi vzpostavitev regijskih centrov, ki bi malim pridelovalcem omogočili dostop do skupne infrastrukture za predelavo. »Ti regijski centri bi povezali pridelovalce v okolju, ki bi na enem mestu prišli do kritične infrastrukture, kjer se lahko opravljajo različni tehnološki postopki in procesi predelave. Posameznik, ki ima velike kapitalske zmožnosti, to lahko naredi sam, toda pridelovalcev zelišč nas je veliko majhnih, ki takih kapitalskih zmožnosti nimamo in smo odvisni od tega, da se nekje postavi infrastruktura, ki služi vsem. Zato si tudi želimo, da bi inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo postal center razvoja, znanja in tudi informacij za vso Slovenijo. Do neke mere je to že sedaj, kot je seveda lahko s svojimi zmogljivostmi, in nas pridelovalce podpira, koliko je to mogoče, vendar je to premalo,« razlaga Tatjana Buzeti in obenem opozarja, da smo pred generacijsko zamenjavo, zato bo podpora mladim nujna.
Vrt – temelj raziskav
Biologinja Nataša Ferant vodi področje zdravilnih in aromatičnih rastlin na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo ter zadnjih 20 let skrbi tudi za Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin. Ta je temelj, osnova za vse raziskovalne, svetovalne in izobraževalne dejavnosti za pridelavo in predelavo na inštitutu, saj omogoča neposredno spremljanje razvoja rastlin v realnem okolju, je povedala sogovornica. Danes je v novem in z občutkom oblikovanem vrtu okoli 150 rastlin in nekatere rastejo tam že od vsega začetka, ko je vrt leta 1976 nastal.
»Če želi kdo na primer gojiti volčjo jabolko, dobimo že prve informacije, kako uspevajo in kje so izzivi, z vrta. In to je njegova glavna naloga. Preizkušanje novih vrst in sort, svetovanje o gojenju in razmnoževanju ter tudi preizkušanje na škodljivce, bolezni in podnebne spremembe,« je pojasnila Nataša Ferant, ki je pred 18 leti začela izvajati dneve odprtih vrat, s katerimi je pomagala popularizirati področje zelišč.
Zeliščarstvo se je začelo razvijati na inštitutu leta 1976, tako kot pivovarstvo, toda v nasprotju s slednjim ni nikoli preraslo v tako pomembno ime. Nataša Ferant z nekoliko obžalovanja ugotavlja, da je bil položaj zeliščarstva pred letom 1990 boljši kot danes in tudi področje je bilo dobro financirano.
»Industrija je uporabljala drogo, torej posušene dele rastlin, trg je bil povezan prek celotne Jugoslavije, obstajali so odkupni centri za zelišča, gobe in gozdne sadeže, kjer se je nabrano ali tudi pridelano odkupovalo. Toda z osamosvojitvijo se je to spremenilo, povezave in trg pa so bili prekinjeni,« je obudila pretekli položaj zeliščarstva.
Danes uporablja industrija predvsem ekstrakte, kjer so substance stabilne, v nasprotju z nekdaj so odkupne cene nestimulativne, konkurenca iz tujine pa močna in pogosto tudi netransparentna.
Toda prihodnost panoge tudi ona vidi optimistično, zlasti ob načrtih za razvoj nacionalnega centra za pridelavo in predelavo zelišč ter dodatnih regijskih podcentrov. »Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, predvsem skupina za zdravilne in aromatične rastline, bi moral imeti ključno vlogo pri razvoju in podpori slovenske pridelave in predelave zelišč, torej v celotni verigi. Od raziskav semenskega materiala, pridelave in varstva rastlin do tehnologij predelave in kakovostne končne uporabe, kot so čaji, olja in ekstrakti. S tem bi zagotovili, da ima Slovenija lasten, domač vir znanja, ki temelji na praktičnih izkušnjah in znanstveni podlagi. IRP 38 je novi projekt, ki bo to financiral. Na inštitutu bomo namreč kupili večji destilator in sušilnico, ponujali storitve pridelovalcem in usposobili kader za to. To pomeni, da bodo lahko kmetje prinesli svoj svež pridelek, mi ga bomo predelati, torej posušili ali destilirali, nato ga bodo lahko prodali naprej,« je še dejala Nataša Ferant.
