Ameriško-iranski jedrski pogovori postajajo vse zahtevnejši. Peti krog je bil v petek v Rimu, ponovno pod posredništvom Omana, ki od aprila poskuša zbližati stališča Washingtona in Teherana. Sedem let po izstopu prve Trumpove administracije iz dogovora o iranskem jedrskem vprašanju (JCPOA) zdaj spet iščejo dogovor, po prvih krogih in optimističnih pričakovanjih pa se vzdušje spreminja.
Po štirih urah strokovnih in političnih pogovorov v Rimu, tokrat na tamkajšnjem omanskem veleposlaništvu, je zunanji minister Omana Badr bin Hamad Al Busaidi sporočil, da bodo poskušali v naslednjih dneh razrešiti odprta vprašanja, da bi dosegli časten in trajen dogovor. Pogajanja se bodo torej nadaljevala, datum šestega kroga še ni določen.
Temeljno razhajanje med državama se vrti okoli vprašanja, ali lahko Iran obdrži jedrski cikel bogatenja urana. ZDA tudi z novimi sankcijami pritiskajo na Teheran, da bi popustil pri stališčih, v Iranu pa vztrajajo, da brez ohranitve jedrskega cikla dogovora pač ne bo, saj je to pravica vsake države, pravijo.
Na pogajanja je iranska delegacija prišla prav s ciljem, da sprejmejo odločitev glede bogatitve urana. Šele če bi to vprašanje ugodno rešili, bi sledila pogajanja o ukinjanju zahodnih sankcij proti Iranu. Kot je pozneje pojasnil iranski zunanji minister Abas Aragči, je Oman predstavil več premostitvenih zamisli, s katerimi bi lahko dosegli napredek. Pogajanja je označil za zapletena in pristavil, da je potrebnega več časa.
Utrjevanje stališč pred pogajanji
V Iranu nikakor ne želijo sprejeti ameriških zahtev, da bi se Iran v celoti odpovedal bogatenju urana. Vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je pred dnevi dejal: »Reči 'Iranu ne bomo dovolili bogatenja urana' je nezaslišana izjava. Nihče ne čaka na nikogaršnje dovoljenje.« Teheran pravi, da so v minulih letih izpopolnili cikel bogatenja urana in so ameriške zahteve za popolno odpoved bogatenju nesmiselne. »Odkrito izjavljam, da sporazuma ne bo, če drži, kar so ameriški uradniki povedali v svojih intervjujih, da ne verjamejo v pristanek na bogatenje urana v Iranu. Če pa je njegov cilj zagotoviti, da ne bo pridobljeno jedrsko orožje, je to mogoče doseči, saj si za to načeloma ne prizadevamo,« je rekel Aragči.
Odzival se je predvsem na intervju posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa, ki je dejal, da je iranska odpoved bogatenju urana rdeča črta ameriških stališč. »Ne smemo dovoliti niti enega odstotka zmogljivosti za bogatenje urana,« je dejal Witkoff. Zaradi teh besed so v Iranu razmišljali, da v Rim tokrat sploh ne bi šli, češ da so se zaradi diametralno nasprotnih stališč pogajanja znašla v slepi ulici. Zanimivo je sicer, da se pred tednom dni med bližnjevzhodno turnejo Donald Trump še ni izrekel o tem, ali bo administracija zahtevala popolno ukinitev jedrskega cikla Irana.
Nezadovoljstvo je bilo zdaj na iranski strani toliko večje, ker so ZDA pred novim krogom pogovorov uvedle še nove sankcije proti Iranu – tokrat proti gradbeni panogi. Za dviganje obrvi je poskrbelo tudi poročanje ameriškega CNN, da se Izrael pripravlja na napad na iranske jedrske objekte.
Kakšen bi bil lahko kompromis?
Med četrtim krogom pogajanj se je sicer pojavila zamisel o oblikovanju jedrskega konzorcija, v katerem bi Iran z nekaterimi arabskimi državami oblikoval skupno telo za upravljanje civilne rabe jedrske energije, ZDA pa bi bile v tem konzorciju investitor za zagotavljanje jedrskega cikla za civilno izrabo jedrske energije tudi drugim državam v regiji. New York Times je, sklicujoč se na iranske diplomate, poročal, da je to predlagal Teheran, iranski predstavniki pa so to potem zanikali z dodatkom, da je zamisel vendarle zanimiva in da so o njej govorili že večkrat v zadnjem desetletju.
