Francijo po več pedofilskih škandalih zdaj pretresa še afera voajerizma na bazenih. V zgradbi pariškega sodišča je bil včeraj zadnji dan sojenja moškemu, ki je to, kot je priznal, počel redno. Novinarka Laurène Daycard, katere pogum je sprožil plaz, ni prišla iskat zgolj osebnega zadoščenja. Njen cilj je bil večji: razkriti sistemsko naravo voajerizma, ki se kot senca plazi po javnih prostorih, kot so pariški bazeni, in prisiliti družbo, da odpre oči.
Vse se je začelo 1. aprila v slačilnici bazena Georges Hermant. Laurène Daycard je postala žrtev 38-letnega Emmanuela La Corteja, ki jo je na skrivaj snemal s pametnim telefonom, skritim v prirejeni torbi z luknjo. Toda namesto da bi travmatično izkušnjo potisnila v zasebnost, jo je naslednji dan delila na družbenem instagramu. S tem ni razgalila samo napadalca, temveč je odprla vrata stotinam podobnih zgodb.
Sistemski problem
»Ne gre za moj primer, še manj samo za tega storilca,« je odločno pojasnila novinarjem pred sodno dvorano. »Gre za sistemski problem. Obravnavali so me kot obrobno novico, jaz pa želim dokazati, da je to javni problem, dejstvo družbe.«
Njena objava je postala nekakšen katalizator, kot se to pogosto zgodi. Sporočila žensk z enakimi izkušnjami so potem preplavila njen e-poštni nabiralnik, kar je pariške mestne oblasti končno prisililo k ukrepanju.
Mesto Pariz je od takrat zamašilo več kot 200 lukenj v stenah kabin v mestnih bazenih, ki so očitno služile kot kukala. Organiziran je bil sestanek med upravitelji bazenov, mestnimi uradniki in Daycardovo, kjer so začeli snovati konkretne rešitve: opozorilne plakate, nalepke za ločevanje kabin in lažje postopke prijave.
Očitano je priznal
V sodni dvorani je Emmanuel La Corte priznal dejanja. S snemanjem je začel septembra lani, kmalu po olimpijskih igrah. Sprva enkrat na mesec, nato na dva tedna in na koncu vsak teden. Na sodišču je pojasnil, da ga je navdihnila pornografija, ki jo je gledal. La Corte je dejal, da je iskal »lepše ženske, bolj po njegovem okusu«, ker se je naveličal gledati vedno isto. Zanikal je neustavljivo potrebo, pač pa je dejal, da je to počel, ker je bilo tako enostavno. Šokantno pa je bilo njegovo priznanje, da je do prijetja posnel okoli sto različnih žensk.
Hišna preiskava pa je na njegovih napravah za nameček razkrila fotografije in posnetke golih deklic, ki jih je prenašal s temnega spleta.
Sodišče ga je obsodilo na deset mesecev pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo. Prejel je obveznost zdravljenja in iskanja zaposlitve, prepoved stika z žrtvijo ter prepoved vstopa v vse bazene in telovadnice v Parizu. Prav tako mora žrtvi plačati odškodnino.
