Poletni meseci prinašajo povečano izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju, ki lahko povzroča tako akutne kot tudi trajne poškodbe kože in oči. Visoke temperature pa dodatno obremenjujejo telo in lahko resno ogrozijo zdravje. Škodljiva posledica sončnega UV-sevanja je tudi kožni rak (brez malignega melanoma), ki je najpogostejši rak v Sloveniji, pri čemer letno zboli več kot 4.000 ljudi. Pomembno vlogo pri zaščiti zdravja imajo tudi delodajalci, ki morajo z ustreznimi ukrepi zmanjšati tveganja za delavce na prostem.
Evropski kodeks proti raku
UV-žarki lahko povzročijo tudi opekline, začasno slepoto, poškodbe oči ter povečajo toplotno obremenitev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je 90 odstotkov primerov kožnega raka posledica UV-sevanja, zato bi jih z ustrezno zaščito lahko v veliki meri preprečili. Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje, je na novinarski konferenci pod sloganom Varno na soncu v uvodnem nagovoru izpostavila pomen ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti soncu in zaščitnih ukrepih pri tem pa izpostavila Evropski kodeks proti raku, ki je osnovno vodilo. »Govori o dejavnikih, ki so povezani z nastankom raka; pove tudi, kaj je mogoče ukreniti, da bi zmanjšali tveganja za te bolezni. Kar dvakrat omenja izpostavljanje in zaščito pred sončnimi žarki. Življenje v skladu z 12 nasveti proti raku naj postane vsakdan čim večjega števila ljudi, tako mladih kot tudi ljudi v zrelih letih in starejših. Le tako bi lahko zmanjšali breme kožnega raka ter drugih bolezni in poškodb, ki lahko nastanejo zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom in vročini.«
V Sloveniji po podatkih Registra raka za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb. 125 jih umre. »Po pojavnosti je med vsemi rakavimi boleznimi na šestem mestu, zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da se število novih primerov v zadnjih desetletjih vztrajno povečuje. V prihodnjih 20 letih pričakujemo celo več kot 50-odstotni porast bremena te vrste raka,« pa je izpostavila Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku ter vodja državnega programa ZORA na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Prekomerno izpostavljanje UV-sevanju
Na NIJZ prav tako že vrsto let opozarjajo na škodljive posledice prekomernega izpostavljanja UV-sevanju (tako sončnemu kot tistemu iz umetnih virov) in na možnost učinkovite zaščite. Poleg splošne javnosti z različnimi preventivnimi dejavnostmi in pristopi posebej osveščajo tudi otroke in mladostnike. Program Varno s soncem izvajajo v prijavljenih vrtcih in šolah iz vseh regij Slovenije. Do leta 2024 je v programu sodelovalo več kot 869.000 predšolskih otrok in osnovnošolcev. Z ozaveščanjem je treba začeti čim prej in vsebine redno obnavljati, da otroci že v zgodnjih letih razvijejo zdrav vedenjski slog, s čimer lahko zmanjšajo tveganje za pojav kožnega raka v kasnejših obdobjih življenja. Vodja preventivnega programa Varno s soncem Simona Uršič je pojasnila: »Zaradi vztrajno naraščajoče incidence kožnega raka je zelo pomembno sodelovanje prav vsakega vrtca in šole v preventivnem programu Varno s soncem, kar ostaja tudi naš cilj. Usvojeno znanje o samozaščiti otroci in mladostniki nato tudi dejansko uporabljajo pri različnih dejavnostih na prostem v poletnih mesecih, kar predstavlja pomembno dodano vrednost programa. Pri tem je zelo pomemben zgled odraslih.«
Četrtina dijakov se namerno izpostavlja soncu
V raziskavi, ki so jo na NIJZ izvedli v šolskem letu 2022/2023, so ugotovili, da so dijaki slabo seznanjeni s škodljivimi učinki izpostavljanja UV-sevanju in da je velik delež dijakov z visoko tveganim vedenjem. Dobra četrtina se jih namreč namerno izpostavlja soncu, manj kot tretjina pa se jih vedno zaščiti pri izpostavljenosti soncu (namerno ali nenamerno). Dijaki nedosledno izvajajo ukrepe za zaščito pred soncem. Veliko skrb pa predstavlja dejstvo, da je večini dijakov najbolj všeč zagorela, po sončenju porjavela polt. Zato program Varno s soncem širijo tudi v srednje šole po Sloveniji. Cilj je jasen: čim večja vključenost vzgojno-izobraževalnih ustanov in dosledno izvajanje zaščite pred soncem v vseh starostnih skupinah.
Na zaščito pred soncem pa ne smemo pozabiti tudi v delovnem okolju. Predvsem poletni meseci prinašajo dodatna tveganja za zdravje delavcev na prostem. Delodajalci morajo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) oceniti tveganja na delovnem mestu. Glavni namen ocene tveganja je prepoznati dejavnike, ki ogrožajo varnost in zdravje zaposlenih, ter določiti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. Ti ukrepi vključujejo zagotavljanje primerne osebne varovalne opreme, prilagoditve delovnih postopkov, spremembe v organizaciji dela in izobraževanje zaposlenih. »Izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniškega staleža, kar predstavlja izziv pri organizaciji dela. Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih,« pa je izpostavila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak.
Po njenih besedah lahko delodajalci izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. »Zaposleni bi se morali delu pri visokih temperaturah tudi postopoma privajati, da bi telesu omogočili ustrezno prilagoditev v obdobju od 5 do 14 dni«, je še poudarila. Učinkovita zaščita pred soncem je ključna za zagotavljanje zdravega delovnega okolja, s pravočasnimi in doslednimi ukrepi pa lahko delodajalci pomembno zmanjšajo tveganje za zdravje zaposlenih.
Zato strokovnjaki ob začetku poletja pozivajo k večji odgovornosti posameznikov, staršev, vzgojno-izobraževalnih ustanov in delodajalcev. Zaščita pred UV-sevanjem in toplotnimi obremenitvami je nujna za preprečevanje kožnega raka, poškodb in bolezni ter za ohranjanje dolgotrajnega zdravja.
