Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tako bi lahko najbolj jedrnato opisali letošnjo dirko po Italiji. Čeprav je zanimanje slovenskih ljubiteljev športa zanjo močno usahnilo po odstopu našega aduta Primoža Rogliča, enega glavnih favoritov prve letošnje tritedenske kolesarske preizkušnje, je Giro, ki je za en dan obiskal tudi Slovenijo, poskrbel za sila razburljiv in poučen razplet.
Kriva je bila Slovenija
Britanec Simon Yates (Visma Lease a Bike) je drugič v karieri osvojil eno od treh največjih dirk, potem ko je v predzadnji etapi pustil za seboj Mehičana Isaaca del Tora (UAE Team Emirates) in Ekvadorca Richarda Carapaza (Education First), ki sta pred tem imela lepo prednost. Yates je etapo začel z zaostankom 1:21 za del Torom in 38 sekund za Carapazom, a je izkoristil taktiziranje in kasneje tudi zamero med tekmecema za to, da si je nabral neulovljivo prednost.
»Še vedno se ne zavedam, kako velik trenutek je to za mojo kariero. Dosegel sem nekaj dobrih uspehov, vendar mislim, da se v moji karieri nič ne more primerjati s tem, kar mi je uspelo tukaj,« je po zmagi povedal 32-letni Yates, ki je šele osmič v 108-letni zgodovini Gira prevzel rožnato majico vodilnega tik pred zadnjo etapo. Nazadnje se je to zgodilo na Višarjah pred dvema letoma, ko je kljub sneti verigi čudežen kronometer odpeljal Roglič. K izjemnosti letošnjega podviga je prispeval tudi Yatesov rekorden čas vzpona na Finestre, ki ga je prvi zmogel v manj kot uri, poleg tega pa še dejstvo, da je prav na tem vzponu pred sedmimi leti izgubil zmago, ki jo je kot tedaj eden najbolj obetavnih kolesarjev skoraj že imel v rokah, a mu jo je tik pred koncem izmaknil rojak Chris Froome. Še isto jesen je sicer osvojil svojo do nedelje edino veliko zmago na dirki po Španiji, potem pa se je zanj začela dolga suša.
»Razlog, da je trajalo tako dolgo do osvojitve njegovega drugega grand toura, lahko povzamemo z eno samo besedo: Slovenija. Pred sedmimi leti nihče ni mogel predvideti takega vzpona Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja,« so te dni zapisali v angleškem The Guardianu in kot krivca izrecno omenili oba Slovenca, ki sta osvojila prejšnja dva Gira, zraven pa še tri Toure in štiri Vuelte, pri čemer jima ni bil kos ne Yates ne kdo drug.
Zmagal je pametnejši
Za tokratni srečni konec imata poleg Yatesa največ zaslug druga tekmeca, ki nista pokazala takšne zrelosti in zmagovalne miselnosti kot v prejšnjih letih naša kolesarja. Mehičan in Ekvadorec sta se namreč znašla v nekakšnem pat položaju, v svetu filmskih vesternov poimenovanem mehiški spopad (angl. mexican standoff), ko zaradi brezizhodnosti in nevarnosti za vse vpletene ni videti prave rešitve. Mladi Mehičan del Toro, ki je polovico dirke nosil rožnato majico, je očitno edino nevarnost videl v drugouvrščenem in izkušenem Carapazu, zato mu je ves čas dihal za vrat, ni pa mu želel pomagati pri diktiranju tempa, saj se je bal, da se ga bo potem Ekvadorec, ki so mu vzponi bolj pisani na kožo, laže otresel. Ko je med njunim taktičnim preigravanjem nato oba prehitel Yates, mu del Toro sprva ni želel slediti, saj se je raje oklepal na papirju nevarnejšega tekmeca. Ko pa je ugotovil, da mu Yates že preveč uhaja, pri lovljenju ni več mogel računati na pomoč Carapaza, saj je bil ta jezen, ker mu nosilec rožnate majice prej ni pomagal pri menjavanju na čelu skupine. Hkrati se je zavedal, da je Britanec zanj že predaleč, del Toro pa preblizu, da bi sam dosegel zmago, ki ga je edina zanimala. Ob prepiranju, neuslišanih prošnjah in odkimavanju z glavo sta Latinskoameričana izgubila preveč časa in se oba obrisala pod nosom.
»Lahko bi bila najmočnejša, nisva pa bila najpametnejša. Del Toro ni znal pravilno dirkati. Preveč je tekmoval z mano, namesto da bi se boril za zmago. Zato je izgubil Giro, osvojil pa ga je najbolj inteligenten kolesar,« je bil po odločilni etapi zajedljiv Carapaz. Dan zatem je po koncu dirke le nekoliko omilil svoje stališče in se tudi sam malce posipal s pepelom: »Morda sem imel res tudi sam nekaj odgovornosti, ampak morala bi si jo deliti.«
»Če bi mi kdo ponudil drugo mesto pred startom Gira v Albaniji, bi ga z veseljem vzel. Zdaj sem nekoliko razočaran, ampak nočem jokati pred kamerami. Treba je priznati, da je bil Yates izjemen. Sem pa dokazal, da spadam med najboljše že z osvojitvijo drugega mesta in bele majice,« se je tolažil 21-letni Mehičan, ki je opisal tudi neuspešno pregovarjanje s Carapazom. »Rekel sem mu: 'Zdaj je pravi čas. Če želiš pomagati, prav. Ne bom delal sam. To je 50 sekund, kar je skoraj nič.' On pa je odgovoril: 'Ne zdaj, ker mi nisi pomagal niti takrat, ko je bilo 20 sekund.' In rekel sem: 'Prav. Če sem že izgubil vodstvo, pa drugega mesta ne bom.'«
Mauro Gianetti, glavni direktor moštva UAE Emirates, je priznal, da so v ekipi morda plačali ceno neizkušenosti, športni direktor Pogačarjevega moštva Fabio Baldato pa je dodal, da je del Toro zgolj sledil navodilom. »Navodila so bila jasna – vedno slediti Carapazu. Isaac je dobro odgovarjal na napade, Simon pa je bil pameten. Vztrajal je pri svojem ritmu, nato pa ju je s pametno potezo presenetil in ju prisilil v medsebojno igro. Ko je Simon začel pridobivati od 20 do 30 sekund, nas je začelo skrbeti. Isaac je ostal na Carapazovem kolesu, oba pa sta se začela opazovati, kar ni dobro. Isaacu smo poskušali namigniti, da naj razmišlja tudi o Yatesu, a tega nismo ponovili večkrat – on je bil tisti, ki je bil na kolesu in ki je vedel, kako se počuti. Njegov cilj je bil priti na vrh vzpona s Carapazom, zato se je odločil hraniti moči za konec. To je bila njegova odločitev. A ima šele 21 let in pripravljen je postati šampion,« je dogajanje v ozadju pojasnjeval Baldato.
Zdaj po naših cestah
Slovenske navijače po vnovični smoli Rogliča, ki je na letošnji dirki kar štirikrat padel in nazadnje kljub dobri formi in prvotni vlogi favorita obupal, lahko malce tolaži le informacija, da ni utrpel hujših poškodb in da naj bi se po kakšnem tednu počitka že lahko začel pripravljati na julijsko dirko po Franciji, kjer v družbi Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda ne bo glavni favorit. Sicer pa se bodo slovenski ljubitelji kolesarstva po petem Rogličevem odstopu na njegovi šestnajsti tritedenski dirki (zaradi prepogostih padcev najbolje plačanega kolesarja moštva Red Bull-Bora-Hansgrohe je bilo te dni v nemških medijih zaslediti tudi nekaj kritik na Rogličev račun) lahko že v teh dneh zamotili s spremljanjem največje kolesarske prireditve pri nas. Od srede do nedelje bo namreč potekala 31. dirka po Sloveniji, ki se začenja v Piranu in končuje v Novem mestu. Na njej bodo lahko opozorili nase morebitni nasledniki naših sedanjih kolesarskih zvezdnikov.
