V dobi, ko na družbenih omrežjih prevladujejo brezhibne samopodobe in zrežirani življenjski slog, najnovejša nemška študija razkriva zaskrbljujočo povezavo med idealiziranimi spletnimi osebnostmi in strmim porastom motenj hranjenja, zlasti med mladimi dekleti. Podatki, ki jih je zbrala zdravstvena zavarovalnica KKH (Kaufmännische Krankenkasse), kažejo na skoraj 50-odstotno povečanje primerov anoreksije, bulimije in kompulzivnega prenajedanja med dekleti, starimi od 12 do 17 let.
Študija, ki je zajela podatke približno 1,66 milijona zavarovancev v letu 2023, med njimi okoli 90.300 mladostnikov, starih od 12 do 17 let, tako kaže skrb vzbujajočo sliko. Število primerov motenj hranjenja pri dekletih v tej starostni skupini se je povzpelo s 101 na 150 primerov na 10.000 zavarovank. Nobena druga skupina ni zabeležila tako izrazitega porasta.
Kultura vprašljivih idealov
Medtem ko pri fantih iste starostne skupine število prizadetih skoraj stagnira – zabeležen je bil le štiriodstoten porast, s 34 na 36 primerov na 10.000 zavarovancev – pa so podatki za mlade ženske zaskrbljujoči. V starostni skupini od 18 do 24 let je zavarovalnica zabeležila 25,1-odstotno povečanje, še poročajo nemški mediji. Leta 2023 so v Nemčiji motnjo hranjenja zaznali pri skoraj 460.000 ljudeh, od tega je bilo 7,5 odstotka deklet, starih od 12 do 17 let.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko cvetoča kultura vprašljivih lepotnih idealov, ki jih propagirajo družbena omrežja, vodili k slabši samopodobi in celo k resnim duševnim težavam. »V življenjskem obdobju, ko lastna identiteta še ni utrjena in je samozavest pogosto šibka, lahko takšne pretirane zahteve do lastnega videza postanejo veliko breme,« je za nemško tiskovno agencijo DPA poudarila Franziska Klemm, psihologinja pri omenjeni zavarovalnici. »Intenzivnejša kot je uporaba družbenih medijev, večje je tveganje za nezadovoljstvo z lastnim telesom in s tem povezane motnje hranjenja.«
Klemmova pojasnjuje, da so dekleta še posebej dovzetna, saj jih tovrstne vsebine neposredno nagovarjajo, hkrati pa se bolj ukvarjajo s seboj kot fantje. Pogosteje se primerjajo na družbenih omrežjih in čutijo večji pritisk, da ustrezajo lepotnim idealom.
Zrežirano življenje
Uporabniki družbenih omrežij na splošno prepogosto pozabljajo, da je življenje na omrežjih praviloma skrbno zrežirano. Medtem ko se zvezdniki, kot so supermodeli ali hollywoodski igralci, zdijo nedosegljivi, na družbenih omrežjih vlada občutek neke vrste bližine z vplivneži, kar lahko ustvari zavajajoč vtis dosegljivosti popolnosti.
Nevarnost se skriva v nenehnem toku vsebin, kjer vitke ženske v neštetih videoposnetkih pripovedujejo o svoji »poti do idealnega telesa«. Hkrati pa, kot opozarja zavarovalnica, »virtualna lepotna policija« obsoja domnevne lepotne pomanjkljivosti, kot so okrogli, polni obrazi ali celo prekomerno težki nožni prsti, največkrat palci (to imenujejo »toebesity«, kar je skovanka iz angleških besed »toe«, prst na nogi, in »obesity«, debelost).
»Zgolj osveščanje tu ne pomaga,« je še poudarila Klemmova. Učinkovitejše je spodbujanje pozitivne samopodobe in krepitev kritičnega odnosa do lepotnih idealov. »Vse to dokazano ščiti pred razvojem motnje hranjenja,« je še zaključila.
