Ameriški predsednik Donald Trump, ki je zdaj že dobro znan po svojih provokativnih predlogih, je nedavno obudil idejo o ponovnem odprtju zloglasnega zapora Alcatraz v zalivu San Francisca, ki je zaprt že več kot šest desetletij. Predlog, predstavljen kot del njegovega boja proti kriminalu, je nemudoma sprožil val kritik in resnih pomislekov glede izvedljivosti, saj strokovnjaki opozarjajo na ogromne praktične in finančne ovire.
Alcatraz, osamljeni otok sredi mrzlih voda zaliva, je v kolektivnem spominu zapisan predvsem kot zloglasni nekdanji ameriški zapor, znan po neizprosnosti in domnevni neprebojnosti. Vendar pa »skala« (the rock), kot ga pogosto imenujejo, nosi v sebi globljo in večplastno zgodovino, ki sega od vojaške utrdbe prek zloglasne kaznilnice do pomembnega prizorišča boja za pravice staroselcev in končno do ene najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Združenih državah.
Zloglasno obdobje
Najbolj zloglasno obdobje se je začelo leta 1934, ko je ameriški zvezni urad za zapore otok preoblikoval v zapor z najvišjo stopnjo varnosti. Namen ni bil sprejemati obsojencev neposredno s sodišč, temveč je služil kot zadnje zatočišče za najbolj neukrotljive in nevarne zapornike iz drugih zaporov – tiste, ki so povzročali težave, poskušali pobegniti ali so veljali za preveliko tveganje. Med njegovimi zidovi so bivali nekateri najrazvpitejši kriminalci tistega časa, kot sta bila mafijski šef Al Capone in George Kelly, znan kot »Machine gun« (brzostrelka). Tu je bil zaprt tudi Robert Stroud, znan kot »ptičar iz Alcatraza«, čeprav v nasprotju s splošnim prepričanjem in filmsko upodobitvijo v Alcatrazu ni smel gojiti ptic.
Življenje v tem zaporu je bilo sinonim za stroga pravila, minimalne privilegije in močan poudarek na varnosti.
V času delovanja so našteli 14 poskusov pobega, v katere je bilo vpletenih 36 zapornikov. Uradno noben ni bil uspešen; večino beguncev so ujeli, ustrelili med poskusom ali pa so utonili v ledenih vodah zaliva. Najslavnejši in še danes nerazrešen pa primer Franka Morrisa ter bratov Johna in Clarencea Anglina iz junija 1962. Čeprav uradno veljajo za utopljene, njihovih trupel niso nikoli našli, kar še danes buri domišljijo.
Kljub slovesu nepremagljivega zapora pa je Alcatraz svoja vrata zaprl 21. marca 1963. Glavni razlogi so bili ekonomski.
Prenova in razširitev
Ameriški predsednik Trump pa je te dni izrazil namero, ki jo je objavil na svojem družbenem omrežju truth social in kjer je zapisal: »OBNOVITE IN ODPRITE ALCATRAZ!« To je pospremil z ostro kritiko »zlonamernih, nasilnih in povratniških zločincev« ter sodnikov, ki po njegovem mnenju ovirajo njegove deportacije. Trump trdi, da je oblastem že naročil, naj začnejo načrtovati »znatno razširjen in prenovljen Alcatraz«, ki bi služil kot zatočišče za »najbolj brezobzirne in nasilne ameriške zločince« ter postal »simbol reda in zakona«.
Vendar pa se ta vizija sooča s surovo realnostjo. Kot navaja zvezni urad za zapore, so bili stroški na zapornika kar trikrat višji kot v drugih zveznih zaporih, predvsem zaradi logističnih zahtev – vse, vključno z ogromnimi količinami pitne vode (tedensko skoraj 3,8 milijona litrov), je bilo treba na otok namreč pripeljati s čolni. Že takrat, ko je bil še odprt, bi bila za nadaljnje delovanje potrebna obsežna in draga prenova. Danes pa je situacija še bistveno slabša. Otok, ki je zdaj priljubljena turistična destinacija pod upravo službe za nacionalne parke kot del rekreacijskega območja, ima popolnoma dotrajano infrastrukturo. »Stavba je popolnoma nefunkcionalna,« je za časnik San Francisco Chronicle dejal zgodovinar John Martini, ki je delal na otoku. »Ni vode, ni kanalizacije, elektrika je le delna.« Po Martinijevem mnenju bi bilo treba zaporne stavbe, nekatere starejše od stoletja, praktično porušiti in zgraditi na novo, če bi jih želeli ponovno usposobiti za bivanje ljudi.
Takšna rekonstrukcija bi bila po ocenah predstavnika kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma, demokrata in pogostega Trumpovega kritika, izjemno dolgotrajna in finančno zahtevna. To pa je v nasprotju s Trumpovimi napovedmi o zmanjševanju državne porabe, tudi znotraj pravosodnega ministrstva.
