V terapiji je stres pogosta tema pogovorov, ko klienti želijo stres zmanjšati ali pa, kar se kaže bolj učinkovito, spremeniti odnos do stresa. In včasih ni treba veliko, da se nam stresorji, torej sprožilci stresa, polagoma sploh ne zdijo več tako problematični ali celo nevarni. Tako zanimivo razmišlja mag. Majcenovič v okviru Družinskega centra Mir.
Razmišljanje o stresu
Na spletu beremo, da je po podatkih svetovne zdravstvene organizacije stres ena izmed večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Že vsaka tretja oseba naj bi nenehno imela simptome stresa. Ocenjujejo, da so bolezni, ki so povezane s stresom, vzrok za 70 do 90 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku. Mag. Majcenovič navaja zanimivo čtivo, knjigo Druga stran stresa, ki bralcu ponudi povsem drugačne vidike na problematiko. Avtorica knjige Kelly McGonigal se loteva vprašanj, kako lahko razmišljamo o stresu. Navaja dve skupini trditev, ki jih daje na neki način v javno debato.
Miselnost št. 1: Stres je škodljiv. Doživljanje stresa izčrpava mojo vitalnost in slabi moje zdravje. Doživljanje stresa hromi mojo učinkovitost in storilnost. Doživljanje stresa ovira moje učenje in rast. Učinki stresa so negativni, zato se jim je dobro izogibati.
Miselnost št. 2: Stres prinaša izboljšanje. Doživljanje stresa izboljša mojo učinkovitost in storilnost. Doživljanje stresa poveča mojo vitalnost in krepi moje zdravje. Doživljanje stresa spodbuja moje učenje in rast. Učinki stresa so pozitivni, zato jih je dobro izkoristiti.
Stres nas določa in vpliva na nas. To je dejstvo. Je pa tudi res, da je način, kako razmišljamo o stresu in koliko dovolimo, da vpliva na naše zdravje, srečo in uspešnost, zelo pomemben. Način, kako se soočamo s stresnimi situacijami, je pomemben.
Lažja pot
Psihologinja Alia Crum je celo razvila merilo miselnosti o stresu, s katerim ocenjuje poglede ljudi na stres. Študija je pokazala, da so ljudje, ki verjamejo, da stres prinaša izboljšanje, manj depresivni in bolj zadovoljni s svojim življenjem kot tisti, ki verjamejo, da je stres škodljiv. Prvi imajo v primerjavi z drugimi več energije in manj zdravstvenih težav. Srečnejši so in učinkovitejši pri delu. Razvili so drugačen odnos do stresa, v stresnih situacijah pa prej vidijo izziv kot nepremagljivo težavo. Bolj so prepričani o svoji sposobnosti, da se bodo znali spopasti s takimi izzivi in v težkih okoliščinah lažje najdejo izhod.
Crumova je upoštevala možnost, da je pozitiven pogled na stres lahko posledica posameznikovega lažjega življenja. Življenja ljudi, ki imajo pozitiven odnos do stresa, niso zaščitena pred trpljenjem. Crumova je ugotovila, da je pozitivni pogled na stres koristil ljudem, ne glede na to, ali so bili v danem trenutku pod malo ali veliko stresa, in ne glede na to, kako stresno ali nestresno je bilo njihovo življenje v minulem letu.
Raziskava Crumove nas usmerja na možnost: miselnosti o stresu so tako močne zato, ker vplivajo ne le na to, kako razmišljate, temveč tudi na to, kako delujete. Kadar menite, da je stres škodljiv, ga razumete kot nekaj, čemur se je dobro izogibati. Občutek stresa postane signal, da morate skušati ubežati stresu ali ga zmanjšati. Nasprotno ljudje, ki verjamejo, da je lahko stres človeku v pomoč, prej rečejo, da se s stresom spopadajo proaktivno.
Različni načini spopadanja s stresom vodijo k zelo različnim rezultatom. Kadar se odločno spopadete s težavami, namesto da bi se jim skušali izogniti ali jih zanikati, gradite svoje vire za spopadanje s stresnimi izkušnjami. Postanete samozavestnejši v svoji zmožnosti, da se spopadate z življenjskimi preizkušnjami. Zgradite si močno mrežo za socialno podporo. Poskrbite za obvladovanje težav, namesto da bi pustili, da vam uidejo izpod nadzora. Situacije, ki jih ne morete obvladovati, postanejo priložnosti za rast. Na ta način, kot pri številnih drugih miselnostih, postane prepričanje, da je stres človeku lahko v pomoč, samoizpolnjujoča prerokba.
Ko te strese stres
NIJZ je pred časom izdal uporabno knjižico o tem, kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Dr. Mojca Zvezdana Dernovšek (spec. psihiatrije), Mateja Gorenc (dipl. psihologinja) in Helena Jeriček (dr. socialne pedagogike) so tri imena strokovnjakinj na tem področju, ki so strnile znanje treh področij v uporaben priročnik. Kljub velikemu vplivu pa omenjene motnje pogosto niso prepoznane niti pri posamezniku niti v njegovi okolici. Eden od razlogov za to je pomanjkanje informacij o duševnih motnjah in stigma. Zato je vsaka publikacija, usmerjena k izboljšanju obveščenosti o prepoznavanju duševnih motenj in možnostih pomoči pri njih, zelo dobrodošla.
Njihovo začetno sporočilo je slednje: stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje.
Stres in dejavniki stresa niso za vse ljudi enaki in enako težko (ali lahko) rešljivi. Določajo jih posameznikova osebnost, njegove izkušnje, koliko energije ima, okoliščine, v katerih se pojavijo, ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Pomembna je tudi življenjska naravnanost posameznika in njegova trdnost ter kakovost medosebnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek bo zato za nekoga predstavljal stresor, za drugega pa dobrodošlo spodbudo v življenju. Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativen stres) ali pa ga bomo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven stres). Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Težava pa nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo.«
