Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2022 ima prekomerno telesno težo 2,5 milijarde oseb starejših od 18 let, med njimi je kar 890 milijonov oseb z debelostjo. Vsak osmi človek na svetu živi z debelostjo. Tega leta je imelo prekomerno telesno težo 37 milijonov otrok, mlajših od 5 let, in več kot 390 milijonov otrok in mladostnikov, starih od 5 do 19 let, od tega jih je bilo z debelostjo 160 milijonov. Pri takih trendih Slovenija žal ni izjema. Zdravstvenega statističnega letopisa za leto 2020 navaja, da je bilo čezmerno hranjenih in debelih skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije, s čimer se Slovenija uvršča na 8. mesto med državami EU po deležu oseb z debelostjo in je za 7 odstotkov nad evropskim povprečjem.
Zelo kompleksna bolezen
Debelost je torej izredno razširjena, kompleksna, napredujoča in ponavljajoča se kronična bolezen, za katero je značilna prisotnost čezmerne in nenormalne telesne maščobe, ki škodi zdravju. Številne raziskave so pokazale veliko povezavo med debelostjo in umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, pa tudi z zgodnejšo umrljivostjo. Že prekomerna telesna masa (ITM 25–30 kg/m2) in telesna nedejavnost (< 3,5 ure vadbe na teden) skupaj povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti ter 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilkami. Debeli posamezniki imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih najbolj razširjenih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni se pri debelih moških poveča za 46 odstotkov in ženskah za 64 odstotkov, povišan krvni tlak pa kar za 2,2-krat pri moških in za 2,75-krat pri ženskah. Prekomerna telesna masa je povezana s povečanim tveganjem za raka na vsaj 13 anatomskih mest.
Motnje v prenosu sporočil
Prekomerna telesna teža in debelost sta posledici neravnovesja med vnosom energije (prehrana) in porabo energije (telesna aktivnost). Če dnevno energijsko ravnovesje porušimo le za 0,4 odstotka (približno 10 dodatnih kalorij na dan), to pomeni 4 tisoč dodatnih kalorij letno, kar se v enem letu odrazi v pol kilograma dodatne teže.
V večini primerov je debelost večfaktorska bolezen zaradi okolja, ki povzroča debelost (obesogeno okolje) in poveča verjetnost debelosti pri posameznikih ter je povezano s strukturnimi dejavniki, kot je omejena dostopnost do zdrave trajnostne hrane po dostopnih cenah, pa tudi pomanjkanjem varne in enostavne fizične mobilnosti v vsakdanjem življenju. Seveda pa so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so npr. genetske variante, vpliv raznih bolezni, zdravil, slaba pokretnost pa tudi odsotnostjo ustreznega pravnega in regulativnega okolja, ki bi spodbujalo zdrav življenjski slog in uporabo zdrave prehrane.
Pri debelosti pride do motenj v prenosu sporočil med centri v možganih, maščevjem, želodcem, črevesjem in trebušno slinavko, kar povzroči neravnovesje. Temeljna motnja, povezana z debelostjo, je inzulinska neodzivnost, ki vodi do zvišane ravni inzulina v krvi. Zlasti kopičenje maščob v znotrajtrebušnih maščobnih tkivih je povezano z inzulinsko neodzivnostjo in presežkom prostih maščobnih kislin. To je povezano s kroničnim vnetnim dogajanjem s številnimi škodljivimi posledicami – med drugim tudi pospešeno aterosklerozo. Težave debelih s koleni niso le posledica preobremenitve teh sklepov zaradi teže, ampak so tudi posledica lokalnega vnetnega dogajanja v maščevju kolenske kotanje. Včasih so mislili, da je maščobno tkivo namenjeno izključno shranjevanju energije v obliki maščob, danes pa vemo, da je maščobno tkivo tudi žleza z notranjim izločanjem, ki sprošča hormone, ki zelo vplivajo na naše zdravje.
Po drugi strani pa številne raziskave kažejo, da se lahko s shujšanjem izognemo številnim zapletom, ki jih povzroča debelost. Že majhno znižanje telesne mase prinaša metabolno korist in neredko se zgodi, da se s shujšanjem uravna krvni tlak, sladkorna bolezen in tudi motnja v presnovi maščob. Zdrav življenjski slog, ki zajema nekadilstvo, izogibanje alkohola ter zlasti redna aerobna telesna dejavnost ter energetsko in po sestavi uravnotežena prehrana, kot je npr. mediteranska prehrana in način življenja, lahko zagotovijo zdravo telesno sestavo in tudi primerno telesno težo.
Uživajte 'mediteransko'
Mediteranski način prehrane in življenja pomeni harmonično povezavo med kakovostno prehrano, aktivnim načinom življenja ter družbeno povezanostjo. Ta pristop temelji na tradiciji držav ob Sredozemskem morju in je znan po svojih pozitivnih vplivih na zdravje.
Ključne značilnosti te prehrane so uporaba svežih, lokalno pridelanih hranil s poudarkom na sezonskih živilih, ki prihajajo iz bližnje okolice, uporaba sadja in zelenjave kot temeljnih sestavin jedilnika, ki so bogate z vlakninami, vitamini in antioksidanti. Uporaba polnozrnatih žitaric za peko kruha in pripravo testenin, neoluščen riž. Izogibanje nezdravim nasičenim in transmaščobam z uporabo zdravih maščob, kot so predvsem oljčno olje, oreščki in semena. Vsaj enkrat tedensko naj bo namesto rdečega mesa vir beljakovin riba in/ali morski sadeži. Meso in mlečne izdelke je treba uživati zmerno (če se le da, naj se rdeče meso uživa le občasno, med mlečnimi izdelki naj se izbirajo pretežno fermentirani izdelki, kot so npr. jogurt ali sir). Z uporabo zelišč in začimb se lahko zelo učinkovito izboljša okus hrane, s čimer lahko pomembno zmanjšamo uporabo soli. Izogibati se je treba visoko procesiranih živil, kot so predpripravljene jedi, salame, klobase ipd. Za lajšanje žeje naj se namesto sladkih pijač uporablja voda. Ne smemo pa pozabiti tudi na mediteranski način življenja, katerega pomembnejši del je družabnost ob obrokih: prehrana ni samo hranjenje, ampak tudi družbeni dogodek, ki povezuje ljudi. Za to si je treba vzeti čas! Dokazano je, da so »hitrojedci« bistveno pogosteje debeli v primerjavi s tistimi, ki si za hranjenje vzamejo čas. Tudi uživanje trenutka in veselje do življenja sta ključna elementa sredozemskega načina življenja, saj osredotočenost na kakovost življenja zmanjšuje stres in sprošča. K temu prispeva tudi telesna dejavnost. Znatno korist za zdravje omogoči že zmerna telesna dejavnost v trajanju vsaj 150 do 300 minut na teden. Takšno telesno dejavnost predstavlja aktivnost, pri kateri se srčni utrip in dihanje nekoliko pospešita, vendar še vedno omogoča pogovarjanje s krajšimi prekinitvami in občutek udobja (npr. hitra hoja, vrtnarjenje, ples, plavanje, kolesarjenje z zmerno hitrostjo). Intenzivna telesna dejavnost pa je fizična aktivnost, ki zahteva večji napor ter povečuje srčni utrip in dihanje na raven, ko pogovarjanje med vadbo postane težje ali celo nemogoče. Tovrstna vadba privede do znojenja in občutka napetosti v mišicah ter ima višjo stopnjo intenzivnosti v primerjavi z zmerno telesno dejavnostjo (tek, intenzivno kolesarjenje, igre z žogo in aerobna vadba v športni dvorani). Takšne dejavnosti naj bo vsaj 75 do 150 minut na teden.
Redna telesna dejavnost je eden izmed ključnih dejavnikov pri obvladovanju debelosti, saj gibanje povečuje porabo energije, kar pomaga pri izgubi telesne teže ali njenem vzdrževanju. Redna vadba spodbuja boljšo presnovo, med hujšanjem vadba preprečuje izgubo mišične mase, kar je pomembno za dolgoročno zdravje. Vadba pomaga uravnavati hormone, ki vplivajo na apetit in shranjevanje maščob, zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in povečuje motivacijo za zdrav življenjski slog. Ne nazadnje, redna zmerna telesna dejavnost izboljša spanec in je odličen 'antidepresiv'.
