Srčno popuščanje je bolezen, pri kateri srce ne zmore več učinkovito črpati krvi po telesu. Zato organi in mišice ne dobijo dovolj kisika in hranil, to pa lahko povzroči utrujenost, težko dihanje, otekanje nog in zmanjšano telesno zmogljivost. Vzroki za srčno popuščanje so različni – od dolgotrajno povišanega krvnega tlaka, srčnih infarktov, bolezni srčnih zaklopk do vnetij srčne mišice. Število bolnikov je čedalje večje tudi zaradi staranja prebivalstva in boljše prepoznave.
Srčno popuščanje je ena najpogostejših bolezni srca. Ocenjujejo, da je v splošni populaciji razvitih držav prevalenca bolnikov s srčnim popuščanjem okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa obsega kar deset odstotkov. V Sloveniji je ocenjena prevalenca med 20.000 in 40.000 bolnikov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj je pričakovati, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo, je ob tem opozoril prim. Matija Cevc, kardiolog ter predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Kot je poudaril, čim zgodnejše odkritje te bolezni ter učinkovito, celovito ukrepanje in zdravljenje ter zdrav življenjski slog omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše.
Zdrav življenjski slog
Za preprečevanje ali čim poznejše pojavljanje in napredovanje srčnega popuščanja je ključnega pomena zdrav življenjski slog, ki zajema redno telesno dejavnost – to je vsakodnevno zmerno aerobno vadbo, ki pomaga ohranjati srce zdravo, kot so hoja (denimo enourna hoja s hitrostjo od pet do šest kilometrov na uro), kolesarjenje ali plavanje, poleg tega pa še zdravo prehranjevanje, ki vključuje uravnoteženo prehrano z veliko sadja, zelenjave, polnozrnatih živil ter manjši vnos maščob in soli. Pomemben je tudi nadzor nad telesno težo, kar pomeni ohranjanje zdrave telesne teže, s čimer se zmanjšuje obremenitev srca. Ob tem kardiologi opozarjajo, da bolniki s srčnim popuščanjem dnevno ne smejo spiti več kot 1,5 litra vode (vključno s hrano), saj to lahko vodi v zastajanje vode v telesu. Zato je pomembno redno tehtanje. Ob tem svetujejo še opustitev kajenja, saj to močno povečuje tveganje za srčne bolezni, in zmerno uživanje alkohola, saj prekomerno lahko poškoduje srčno mišico.
Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje srčnega popuščanja lahko občutno izboljšata kakovost življenja, upočasnita napredovanje bolezni in podaljšata kakovostno življenjsko dobo bolnikov. Simptomi, ob katerih lahko bolniki posumijo, da gre za srčno popuščanje, vključujejo: zmanjšano zmogljivost, zasoplost oziroma zadihanost, zlasti pri telesni dejavnosti ali ležanju, otekanje nog, gležnjev in stopal ter pridobivanje telesne teže zaradi zadrževanja tekočine, utrujenost in šibkost, hitro ali neredno bitje srca … Če se pojavi kateri od teh simptomov, je pomembno, da se čim prej posvetujete z zdravnikom. Diagnoza srčnega popuščanja vključuje laboratorijske preiskave, elektrokardiogram, rentgensko slikanje prsnih organov in ultrazvok srca. Po postavljeni diagnozi sledi zdravljenje, ki znova vključuje zdrav življenjski slog in, ko je to potrebno, tudi zdravila.
Poleg precej znižane kakovosti življenja je za srčno popuščanje značilna visoka stopnja umrljivosti, bolniki s srčnim popuščanjem potrebujejo tudi pogoste hospitalizacije. Približno 20 odstotkov bolnikov je po odpustu iz bolnišnice znova hospitaliziranih v letu dni. Težave, ki jih povzroča srčno popuščanje, so pogosto precej hujše kot pri večini rakavih obolenj, napredovalo srčno popuščanje pa je tudi bolj smrtno kot večina rakov.
Zdravljenje
Kot je pojasnil izr. prof. dr. Gregor Poglajen, specialist kardiolog iz kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, poznamo različne oblike srčnega popuščanja in pri nekaterih so sodobne farmakološke terapije zelo uspešne. »Razumevanje fenotipov srčnega popuščanja zdravnikom omogoča bolj ciljno usmerjeno in učinkovito obravnavo bolnikov ter izbiro najprimernejšega zdravljenja glede na posameznikov profil bolezni. Čeprav srčno popuščanje ni popolnoma ozdravljivo, so v zadnjih letih možnosti zdravljenja zelo napredovale. Sodobna zdravila lahko precej upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo simptome in podaljšajo življenje bolnikom. Pomembno vlogo imajo tudi nefarmakološki ukrepi, kot so prilagojena prehrana, telesna aktivnost ter redno spremljanje telesne teže in simptomov. Pri določenih bolnikih pomagajo tudi posebne naprave, kot so resinhronizacijski srčni spodbujevalniki ali defibrilatorji. Za najbolj napredovale primere, ko zdravila in druge oblike terapije ne zadoščajo več, pa so na voljo mehanske srčne črpalke (LVAD) in presaditev srca. Slovenija je na tem področju med vodilnimi državami na svetu, saj ima enega najuspešnejših programov presaditev srca glede na število prebivalcev. To daje novo upanje tudi najtežjim bolnikom s srčnim popuščanjem.«
Različni vzroki
Dr. Tjaša Vižintin Cuderman, kardiologinja iz Zdravstvenega doma Domžale ter podpredsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je poudarila, da so najpogostejši vzroki za nastanek srčnega popuščanja koronarna bolezen (predvsem pri bolnikih po prebolelem srčnem infarktu), zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), okvare srčnih zaklopk in motnje srčnega ritma. Drugi vzroki so redkejši: vnetje srčne mišice, prirojena bolezen srčne mišice, nekatere vrste kemoterapije, še redkeje bolezni ščitnice in nekatera druga stanja. Posredno lahko na nastanek srčnega popuščanja vplivajo tudi visoka raven holesterola, sladkorna bolezen in debelost. Pomembno je, da te bolezni in stanja prepoznamo in ustrezno zdravimo, saj tako najučinkoviteje preprečujemo razvoj srčnega popuščanja.
»Hkrati priporočamo, da posamezniki z naštetimi boleznimi in stanji vzdržujejo zdrav življenjski slog. To pomeni, da ne kadijo, se izogibajo čezmernemu uživanju alkohola, so redno telesno dejavni ter skrbijo za zdravo, uravnoteženo prehrano. Pri nekaterih boleznih in stanjih, denimo pri sladkorni bolezni, imamo v zadnjih letih na voljo tudi učinkovita zdravila, s katerimi lahko dodatno zaščitimo srce in upočasnimo razvoj srčnega popuščanja.«
Prvi korak pri postavitvi diagnoze je vedno ta, da prepoznamo simptome in znake srčnega popuščanja oziroma na srčno popuščanje posumimo in poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Zato je ozaveščanje izjemno pomembno pri posameznikih z naštetimi boleznimi in stanji, ki pomenijo dejavnike tveganja za razvoj srčnega popuščanja. Te osebe morajo biti na znake in simptome srčnega popuščanja posebej pozorne ter morajo na to opozoriti izbranega osebnega zdravnika ali ustreznega specialista, saj bo tako diagnoza zgodnejša, prognoza pa z ustreznim zdravljenjem boljša.
Srčno popuščanje lahko vodi tudi v okvare drugih organov, saj so ti medsebojno povezani. Pri skoraj polovici bolnikov s srčnim popuščanjem se pojavi okvara ledvic, čemur strokovno rečemo kardiorenalni sindrom. Zaradi opešanega srca je namreč moten tudi pretok krvi skozi ledvice, s tem pa je okrnjeno njihovo delovanje. Pri napredovalem srčnem popuščanju zaradi zastajanja tekočine v telesu je pogosta okvara jeter. Z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem srčnega popuščanja tako ne vplivamo ugodno samo na srce, ampak varujemo tudi druge organe.
