Predstavljajte si sobo, v kateri je postavljenih več sedežev, obdanih z zasloni in krmili. Na sedežih sedijo usposobljeni operaterji žerjavov, viličarjev, tovornjakov in drugih vozil. Ta trenutek opravljajo delo z žerjavom v Rotterdamu, že naslednji trenutek preklopijo v Singapur. Počasi se povečuje promet pristanišča v Los Angelesu, zato je treba preklopiti tja. To ni znanstvena fantastika. Vsa ta pristanišča že premorejo daljinsko vodenje mehanizacije, a tudi zaradi sindikalnih razlogov delo (za zdaj) večinoma opravljajo lokalne ekipe.
Kako tehnologija deluje, sem se lahko prepričal na letošnjem sejmu mobilnih tehnologij MWC v Barceloni, kjer sem na Huaweijevi stojnici sedel v podobnem simulatorju in iz Barcelone v živo vozil vozilo na Huaweijevem kampusu v Dongguanu, kakšnih 15.000 kilometrov stran.
Bilo je čudno, saj kot voznik na daljavo nimaš nikakršnih povratnih podatkov, ki smo jih vajeni iz avtomobilov. Ni vibracij, ni zvokov ob pospeševanju. Nekaj težav povzroča tudi privajanje na meje vozila. Ves čas se bojiš, da boš popraskal po kakšnem robniku. Je sicer kar zabavno, a se moraš ves čas zavedati, da ne gre za igrico, temveč za resnično življenje in da imajo tvoje odločitve za volanom lahko resnične posledice, četudi na drugem koncu sveta.
Huawei je izkušnjo ponujal zgolj kot demonstracijo zmogljivosti naprednih brezžičnih omrežij. Le nekaj minut kasneje pa mi je vzelo sapo, ko sem na razstavnem mestu finske Nokie naletel na estonsko zagonsko podjetje Elmo. To že danes ponuja tehnologijo za daljinsko upravljanje pravih avtomobilov. In to na javnih cestah. V Barceloni so obiskovalcem ponujali daljinsko vodenje čisto pravega avtomobila po parkirišču v Malagi.
Svojo tehnologijo kot storitev prevoznim podjetjem ponujajo v več državah. Tam lahko uporabniki najeto vozilo brezskrbno parkirajo kjer koli, daljinski voznik pa po koncu najema vozilo prevzame in ga premakne na novo izbrano parkirišče. Gre za podobne prednosti, kot naj bi jih ponudila avtonomna vozila, a s pomembno razliko – ta tehnologija že deluje. Se mi pa je ob prvem srečanju s podjetjem Elmo vseeno postavilo vprašanje, kako je to sploh legalno.
Ni važno, kje sedi voznik
Ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Elmo Enn Laasoo ml. mi je pojasnil, da so zamisel za posel dobili ob vstopu večjih korporacij na trg ponudnikov souporabe električnih avtomobilov. Elmo je bil majhen ponudnik in s finančno premočno konkurenco ni mogel tekmovati, zato so iskali novo nišo. Na roko so jim šli estonski predpisi, ki zahtevajo, da vozilo vozi človeški voznik, ni pa nikjer napisano, kje mora ta voznik sedeti – za volanom ali v oddaljeni pisarni.
Estonsko zagonsko podjetje je leta 2022 kot prvo na svetu ponudilo daljinsko upravljanje vozil na javnih cestah. Danes njihovo tehnologijo uporabljajo na cestah v Estoniji, na Finskem, v Kanadi in Ukrajini. Trenutno se pripravljajo na sodelovanje s partnerjem v še eni državi. Omeniti velja še, da njihovo tehnologijo uporablja tudi ukrajinska vojska za daljinsko vodenje vozil 4X4 na fronti.
»Naša velika prednost je, da prihajamo iz Estonije, ki je tehnološko zelo spretna država,« pojasnjuje Laasoo. »Če si odprt za tehnologijo, to odpira nove dimenzije za poslovanje. Ta tehnologija je smiselna že danes. Ne potrebuješ nobenih investicij v infrastrukturo. Vse pa je odvisno od odprtosti okolja za inovacije.«
Soustanoviteljica podjetja in glavna operativna direktorica Tuuli Tolmats-Aia je pojasnila, da je podjetje premišljeno pristopilo k oblastem s svojim predlogom in da niso hoteli biti disruptivni. »Če stopiš do pristojnega urada in prosiš za dovoljenje, lahko to storiš na dva načina: lahko to storiš na razumljiv način ali pa na način, da ljudi prestrašiš. V tem primeru ti bodo, seveda, postavili dodatne prepreke.« Ob tem je pohvalila ekipo, ki se je pogovarjala z estonskimi uradniki in uspešno razložila prednosti storitve ter predvidene varnostne ukrepe. »Morali so dokazati, da je stvar dovolj varna in da tehnologija deluje. Vzpostaviti pa je bilo treba tudi način za preverjanje usposobljenosti daljinskih voznikov. Tako da ne more kdor koli na daljavo voziti avtomobila, ampak mora imeti posebno dovoljenje,« je še dodala.
Nekateri sploh ne dojamejo, da gre za resnični avto
Podjetje predlaga 16 ur šole daljinske vožnje, vendar moraš že biti izkušen voznik. Nekateri potrebujejo več ur, nekateri manj. Šoli daljinske vožnje sledi izpitna vožnja, ki poteka enako kot izpitna vožnja za običajno vozniško dovoljenje. Le da voznik vozilo upravlja na daljavo.
»Ko narediš izpit za daljinsko vožnjo na javnih cestah, še nimaš dovolj izkušenj,« opozarja Laasoo. »V nekaterih okoliščinah je zelo stresno. Denimo ko dežuje ali sneži in je vse sivo. Ali pa v središču mesta, ko ljudje skačejo na cesto. Zato daljinski voznik vsaj prvi mesec do prve tri mesece vozi z zasilnim voznikom v vozilu, da se lahko v tem času privadi in pridobi samozavest.«
Laasoo pravi, da so imeli najbolj nenavadne izkušnje z daljinsko vožnjo ob predstavitvah tehnologije na sejmih. Pravi, da mnogi preprosto niso mogli dojeti, da vozijo resnični avto. Zgodilo se je že, da se je kdo pol ure kasneje vrnil k razstavnemu mestu in prosil, naj mu potrdijo, da ni vozil pravega avtomobila. So pa tudi primeri, ko so se posamezniki zelo hitro prilagodili pogojem daljinske vožnje in so že v prvem poskusu uspešno vozili slalom vzvratno pri spodobni hitrosti.
Da bi preprečili zlorabe, so morali poskrbeti za ustrezne varnostne mehanizme. Vsak daljinski voznik ima svoje vpisne podatke, tako da se vsak hip ve, kdo je vozil katero vozilo. Hkrati se vse snema in tudi avtomobil je označen, tako da se ves čas ve, kdo je odgovoren. »Podatkov je veliko več kot ob vožnji običajnega avtomobila,« je pojasnil Laasoo.
Kaj pa se zgodi, ko policija ustavi avto in ugotovi, da je prazen? »To se še ni zgodilo, a sem prepričana, da se nekoč bo,« je povedala Tuuli Tolmats-Aia. »Za ta primer je avto opremljen z mikrofonom in zvočniki, tako da lahko daljinski voznik govori s policistom. Dogovorjeni pa smo tudi, da lahko voznik opravi test alkoholiziranosti.«
Med glavnimi prednostmi Elmovega sistema je, da njihova tehnologija ni odvisna od omrežja 5G. Deluje z vsemi oblikami brezžičnih omrežij (od 3G do 5G) in celo prek satelitskega interneta starlink. Ta raznolikost in več sočasnih povezav pomeni, da imajo zelo malo težav z območji, kjer ni mogoče voziti. Če slučajno zmanjka signala, pa so vozila opremljena s posebnim zasilnim zavornim sistemom, ki deluje s pomočjo umetne inteligence. Ko je slabša povezava, lahko vozilo tudi upočasni in tako vozi pri hitrosti, ko je vodenje še vedno varno. Slovenska zakonodaja daljinske vožnje avtomobilov ne dovoljuje.
