Kako ravnati, kadar se psi in mačke znajdejo v težavah, je vprašanje, ki se pogosto zastavlja njihovim lastnikom. Pa tudi drugim ljudem se lahko zgodi, da naletijo na poškodovano žival, zlasti ob cesti. Zato so eno od predavanj v okviru tednov vseživljenjskega učenja na Ljudski univerzi Celje, ki se vrstijo do sredine junija, namenili tistim, ki so želeli slišati, kako zagotoviti prvo pomoč našim hišnim ljubljenčkom. K sodelovanju so povabili veterinarko Zoro Kučuković, ki skrbi za male živali v veterinarski ambulanti Zamba v Celju.
Prva pomoč že sama po sebi pomeni, da gre vedno res le za prvo in nujno ukrepanje pri stanjih, ki v nadaljevanju vedno terjajo ustrezno pomoč v veterinarski ambulanti. Smo pa, kot je poudarila Zora Kučuković, po zakonu vsi dolžni pomagati živalim. Zato če naletite na poškodovano žival, pa niste njen lastnik, pokličite zavetišče, veterino ali na številko 112. »Pri tem ne boste trpeli nobenih stroškov, česar se mnogi ustrašijo,« pomirja veterinarka, ki svetuje, da v primeru, če naletimo na negibno žival, najprej preverimo, ali je v nezavesti in ali še diha. »V nezavesti je, če ne dviguje glave, ne poskuša vstati ali pobegniti, a še čutimo utrip in zaznamo bitje srca. Preden pristopimo k živali, pa moramo vedno poskrbeti tudi za lastno varnost. Zato poškodovanemu psu, preden se lotimo pregledovanja, s povojem, ruto ali trakom zavežemo gobec. Umetnega dihanja in masaže srca se lotimo enako kot pri ljudeh. S stiski in vpihi, kako intenzivni in pogosti so, pa je odvisno tudi od velikosti živali. A najpomembneje je, da sploh poskusimo pomagati,« pravi izkušena veterinarka.
Živali zaradi različnih vzrokov pogosto doživijo šok. Bodisi zaradi izgube krvi, hude driske, opeklin, zmanjšanega krvnega pritiska, kot posledico bolečine, okužbe, zastrupitve, travme, poškodbe srca ali alergije. »Zlasti poleti psi pogosto doživijo toplotni udar, saj težko prenašajo vročino in vlago. A živali nikoli ne smemo kar politi z mrzlo vodo, temveč jo ohlajamo počasi. Najprej jo umaknemo v hladen prostor, nato pa s temperirano vodo zmočimo krpo, ki jo nato polagamo na žival in jo počasi ohlajamo,« svetuje Kučukovićeva.
Burne alergijske reakcije v 20 minutah
Zelo pogosti so tudi stiki s strupenimi živalmi, zlasti močeradi, ki pri nas sicer niso zelo strupeni, so pa psi, ko jih zagledajo, nanje »alergični« in jih včasih ugriznejo. Če se to zgodi, je lahko strup, ki ga močeradi pri tem izločijo, za pse smrtno nevaren. Dodatna težava je, da se to rado zgodi takrat, ko smo nekje globoko v gozdu. »Zato je v takih primerih vedno dobro imeti pri sebi steklenico vode, da psu izperemo gobček. Nikakor pa mu ne dajajmo mleka,« opozarja veterinarka. Kot še pove, se burna reakcija vselej zgodi v 20 minutah, lastnika pa po navadi zajame panika.
»Podobno burne so lahko reakcije, kadar psa piči kača. Če se to zgodi, je treba obvezno nad mestom pika namestiti rahlo obvezico, ki pa je ne smemo zategniti preveč. Mesto pika hladimo. Zelo pomembno je, da pes po piku ne hodi sam in se ne premika, saj sicer strup hitreje pride v krvni obtok. Manj nevarni so piki žuželk, razen če jih te ne pičijo v predel gobca. Če se zgodi slednje, je treba mesto pika prav tako ohlajati in se čim prej odpraviti do najbližje veterine,« pravi Zora Kučuković, ki opozori še na eno pogosto težavo pri psih. To so gosenice sviloprejke, ki hodijo v četicah, in če jih pes poliže, ostanejo na jeziku njihove dlačice, ki niti niso vidne. V tem primeru je treba psu očistiti jezik, a nikakor z golimi rokami, saj dlačice ostanejo na naših rokah. Jezik je treba očistiti z mokro krpo in ga izpirati, nato pa prav tako poiskati pomoč veterinarja.
Tujkov nikoli ne odstranjujemo sami
Pogoste so, zlasti pri psih, tudi poškodbe. Te lahko nastanejo mimogrede, med igro, ko navdušeno skačejo po travi in vohljajo. Pri tem lahko naletijo na tujek, ki se jim zapiči v telo. Zelo pomembno je, da nikoli ne poskušamo sami odstraniti tujka. Če je velik in štrli iz telesa, ga kvečjemu odrežemo, pokrijemo z vlažno gazo in se čim prej odpravimo do veterinarja.
Enako velja za tujke v očesu, ki jih prav tako nikoli ne odstranjujemo sami, saj lahko naredimo le še večjo škodo. Vse odprte rane na okončinah, repu in druge velike rane, ki močno krvavijo, lahko oskrbimo z esmarchovo prevezo, a po 20 minutah jo je treba razrahljati zaradi cirkulacije. Lahko pa na rano pritisnemo tudi kakšno brisačo in čim prej poiščemo pomoč. Le manjše rane lahko očistimo sami. Če je koža predrta, je nujno, da jo oskrbi veterinar in rano zašije. Psi in mačke rane namreč pogosto ližejo. Ker so njihovi zobje in kremplji polni bakterij, pa lahko pride do okužbe.
Prav tako je nujna pomoč veterinarjev pri zlomih, ki so za živali enako boleči kot za ljudi. »Zato je nujno, da žival mobiliziramo in damo na nekakšno nosilo, jo pokrijemo in čim prej odpeljemo do veterinarske postaje. Opeklin nikoli ne pokrivamo. Pri vsem skupaj pa se je treba zavedeti, da lahko tudi najprijaznejši kužki, takrat ko jih kaj boli, ugriznejo, zato je v takih primerih vedno dobro čez gobček namestiti prevezo, da se zavarujemo tudi mi,« svetuje veterinarka.
Zdravila za ljudi so za živali smrtno nevarna
Posebno poglavje pri živalih so zastrupitve, ki so prav tako zelo pogoste. Pes po naravi teka, se valja, koplje in vohlja po travi, pri tem pa nehote vdihuje pesticide in herbicide, ki se nabirajo v njegovi dlaki in v njej ostanejo dlje časa, saj psi dlake ne menjajo, kot ljudje menjamo oblačila. Po sprehodu jim je zato dobro umiti oziroma očistiti tačke. Lahko pa psi ali mačke pridejo v stik tudi z vabami za muhe, polže in druge glodavce. Prija jim tudi antifriz. Ker je sladek, obstaja nevarnost, da ga popijejo, zato je treba pri vseh naštetih snoveh paziti, kje in kako jih hranimo, da niso dostopne živalim. V primeru, da se žival vede nenavadno in sumimo, da se je naš ljubljenček zastrupil, nemudoma pokličimo dežurnega veterinarja in se posvetujmo z njim glede nadaljnjih ukrepov. Doma pa je vedno dobro imeti pri roki fiziološko raztopino za spiranje, aktivno oglje in vodikov peroksid, s katerim v primeru zastrupitve izzovemo bruhanje. Imata pa lahko bruhanje in driska več vzrokov, zato je diagnostika nujna.
Dobro je imeti pri roki tudi pinceto in sredstva proti zajedavcem. Nikoli pa živalim ne dajemo protibolečinskih zdravil, ki jih jemljemo ljudje, saj je paracetamol za mačke zelo strupen in lahko povzroči smrt. Stranski učinki se lahko razvijejo tudi pri psih, nastanejo lahko poškodbe jeter in ledvic. Enako velja za ibuprofen, saj kislina poškoduje sluznico prebavil. A če smo še tako previdni, na nekatere bolezni in nevšečnosti, ki doletijo naše živali, nimamo vpliva. Denimo, srčne gliste prenašajo tigrasti komarji. Zato je dobro, da živalim dajemo sredstva proti notranjim in zunanjim zajedavcem, četudi drži, da so tudi to strupi. Prav tako je koristno in tudi obvezno cepljenje psov, četudi imajo nekateri lastniki glede tega zadržke. A steklina, ki je stoodstotno smrtna, je zelo nalezljiva, virus pa se s slino prenaša na druge živali ali človeka. Pri nas je sicer že nekaj let nismo zaznali, je pa močno prisotna na sosednjem Madžarskem, zato se v primeru neprecepljenosti lahko pojavi tudi pri nas. Letos je ogromno garij, ni pa sezona za bolhe. Nasploh pa lahko tako garje kot bolhe v stanovanje ljudje zanesemo z obutvijo in jih nehote prenesemo na živali, ki bivajo izključno znotraj naših domov.
